Kostanja bolj za vzorec

Zaradi suše je kostanj letos obrodil vsaj polovico manj kot prejšnja leta, opažajo na kranjski območni enoti zavoda za gozdove. "Za piko udreti ga vsak lahko nabere, da bi ga pa na veliko nabiral, ga pa ni dovolj," ugotavlja nabiralec iz Besnice.

Kranj - Če je narava letos zelo radodarna z gobami, pa tega ne moremo trditi za pravi kostanj. »Opažamo, da je letos obrodil vsaj polovico manj kot prejšnja leta, razlog je poletna suša. Plodovi so tudi drobnejši, so pa tudi izjeme, ko je kostanj debelo obrodil,« je pojasnil Janez Logar, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Letos je kostanj dozorel nekoliko prej kot ponavadi, pravi Logar: »Na nekaterih lokalno izpostavljenih območjih so plodove, ki so padli iz ježice, takoj požrle miši, ki jih je letos izjemno veliko. Ponekod so plodovi obrani že na drevju, zlasti od šoj. Na 'pridelek' plodov močno vpliva tudi kostanjeva šiškarica, to je žuželka, ki je bila pred kratkim zanesena v Evropo in povzroča tvorbo šišk na poganjkih.«

Da kostanja v gozdovih v tej sezoni ni ravno na pretek, opaža tudi nabiralec Ciril Benedičič iz Besnice. »Letos sem šel nekajkrat ponj v besniške gozdove. Pred desetimi dnevi ga je bilo veliko še v bodicah, oluščene kostanje pa so ogrizle živali. Prvi kostanj je bil droben in slab, zdaj pa je že boljši. Manj ga je kot prejšnja leta, se ga pa vseeno dobi sem ter tja,« opaža Benedičič. Domov se ponavadi vrne s tremi do štirimi litri kostanja, a ga nabira več kot dve uri. »Letos se je treba kar potruditi in brskati. Za piko udreti ga vsak lahko nabere, da bi ga pa na veliko nabiral, ga pa ni dovolj. Slišal sem, da ga tudi drugje ni kaj dosti, recimo v Baš­lju in na Trsteniku,« nam je zaupal.

Kostanj potrebuje veliko toplote, rad ima topla, a ne preveč sušna poletja in za zorenje toplo in suho jesen, je še pojasnil Janez Logar: »Je kisloljubna drevesna vrsta in uspeva na nekarbonatni matični podlagi, na apnencu samo takrat, ko je prekrit s kislo prstjo. Na območju naše območne enote je to Škofjeloško hribovje do nadmorske višine 700 metrov, okolica Kovorja, Adergasa, Besnice, območje za Bitnjami, pas pod Storžičem …«