Starejši tamburaši skupine Bisernica / Foto: Peter Košenina

Leto obletnic

Kulturno-umetniško društvo (KUD) Janko Krmelj Reteče - Gorenja vas je konec tedna povabilo v Kulturni dom Reteče na jubilejni, že trideseti ponovoletni koncert. Obenem so se s koncertom poklonili še stoletnici tamburaške dejavnosti v Retečah.

Borut Gartner je bil tisti, ki je na koncertu skrbel za vezni tekst. V uvodu je povedal, da bi morali sto let od prihoda tamburice v Reteče pravzaprav počastiti že lani, a praznovanja zaradi epidemioloških razmer niso mogli pripraviti. Besedo je predal tudi predsedniku KUD Tomažu Jenku. Ta je pozdravil prisotne, mimogrede pa še izkoristi priložnost in že povabil na praznovanje obletnice v mesecu novembru, ko bo Kulturni dom Reteče praznoval sedemdesetletnico obstoja.

Gartner nam je kasneje v napovedih glasbenih in plesnih točk, čeprav na koncertu tudi petja ni manjkalo, predstavil tamburico, povedal precej o njeni zgodovini in tudi o zgodovini skupine domačih tamburašev, ki jo je leta 1922 ustanovil Alojz Rant - Matičkov. Ko so ti veliko let kasneje začeli sodelovati s folklorniki in tudi drugimi skupinami, se je število njihovih nastopov občutno povečalo. Leta 1970 jih je namreč k sodelovanju povabila folklorna skupina Sava iz Kranja, ki je na tokratnem koncertu nastopila kot gostja. Izvedeli smo, da ima tamburaška skupina Bisernica KUD Janko Krmelj Reteče - Gorenja vas dve skupini: veterane in mlajše. Prve vodi Marijan Igličar, druge Janez Kermelj. Omenjena sta na tokratnem odru (ob še nekaterih drugih) za svoje soustvarjanje odrskega dogajanja prejela tudi javno priznanje domačega Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD).

In če so bila dekleta tista, ki so prva v Retečah prijela za tamburice, je bilo v zgodovini skupine tudi obdobje, ko jih v njej sploh ni bilo, smo slišali. Borut Gartner pa je občinstvu zaupal tudi naslednje: »Starejša skupina igra na starejša glasbila. Sistem igranja se imenuje farkaš. Mlajša skupina pa igra sremski sistem, ki omogoča hitrejše premikanje rok po vratu tamburice in nudi priložnost za večjo virtuoznost.«

Poleg tamburic smo na odru slišali še moško pevsko skupino Garažni Décet iz Škofje Loke. Člani so si pred sedmimi leti za cilj zadali ohranjanje bogate zakladnice slovenskih ljudskih in narodnih pesmi. Nastopila je tudi dekliška vokalna skupina Šternce, katere pevke prihajajo iz Reteč in njihove okolice. Druži jih ljubezen do glasbe, prepevanja in navsezadnje do klepetanja. Velikokrat s člani Garažnega Déceta nastopajo skupaj. Novembra letos bodo praznovale tudi Šternce – vokalna skupina bo namreč stara deset let.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 13:11

Fibula, knof, zadrga, knoflca

V Mestni hiši v Kranju so povabili na odprtje vitrine meseca z naslovom Fibula, knof, zadrga, knoflca, če se kej strga.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 29. december 2009 / 07:00

Petrove jaslice tokrat drugačne

Na Povljah nad Trstenikom Romjev Peter že devet let postavlja jaslice na prostem.

Slovenija / torek, 29. december 2009 / 07:00

Počastili dan samostojnosti in enotnosti

Dan samostojnosti in enotnosti je eden najpomembnejših praznikov naše države. Na osrednji državni proslavi slavnostni govornik predsednik vlade Borut Pahor.

Kranj / torek, 29. december 2009 / 07:00

Kje parkirati in za kakšno ceno?

To se v zadnjih mesecih sprašujejo prebivalci Župančičeve ulice v Kranju, ki so zaradi uvedbe plačljivih parkirišč ostali brez možnosti brezplačnega parkiranja.

Šport / torek, 29. december 2009 / 07:00

Hitri Jerman razveselil z zmago

Tržičan Andrej Jerman je na zadnji tekmi svetovnega pokala alpskih smučarjev v tem koledarskem letu sebe in številne navijače razveselil z zmago na smuku v Bormiu.

Gospodarstvo / torek, 29. december 2009 / 07:00

Sv. Štefan požegnal živino

Tradicijo blagoslova živine na štefanovo oživljajo v številnih gorenjskih krajih. Na Križu pri Komendi hranijo votivne figurice konj, stare tristo let.