"Ne želimo biti na plečih države, ne obiskujemo dobrodelnih ustanov, znašli smo se po svoje. Pa vendar takšne krivice ne moremo tolerirati in bomo šli tudi do evropskega sodišča za človekove pravice. Država bi pridobila le dva milijona evrov, zato naj olajšava v višini 7.000 evrov ostane," pravi Štefan Bunderla, član Civilne iniciative Apače, ki se bori za Slovence, zaposlene v Avstriji. (Foto: Gorazd Kavčič)

Vnovična dvojna obdavčitev nesprejemljiva

Vlada je v začetku oktobra predlagala ukinitev splošne olajšave v višini 7.000 evrov za Slovence, zaposlene v sosednji Avstriji in s stalnim bivališčem pri nas.

Štefan Bunderla, član odbora Civilne iniciative Apače, je eden izmed deset do dvanajst tisoč Slovencev, ki so zaposleni v sosednji Avstriji. Največ jih je iz Prekmurja, Koroškega in Štajerskega, podatkov za Gorenjsko sicer ni, a je veliko dnevnih delavskih migrantov v Avstrijo z Jesenic, Kranjske Gore, Tržiča in Kranja. Sogovornik se na delo v Celovec vozi pet let, vsak dan porabi vsaj dve uri za pot, ki ni plačana, zaposleni v sosednji državi ne poznajo niti plačanega odmora za malico …

Vendar to ni težava, saj se je z delodajalcem o plači in morebitnih drugih ugodnostih dogovoril pred nastopom službe. »Čez mejo sem šel zato, ker so mi ponudili dobro službo, veliko pa jih dela v Avstriji, ker so zaradi stečaja podjetja pri nas in ne le zaradi dobre priložnosti odšli za delom v tujo državo. S tem ne bremenijo državnega proračuna oziroma niso v evidenci brezposelnih oseb in ne prejemajo podpore. Enostavno smo ljudje, ki živimo na svojih nogah,« pravi Bunderla.

Zato pa njemu in številnim, ki delajo v sosednji državi (kar pomeni, da stalno prebivajo v Sloveniji in s tem ostajajo davčni rezidenti Slovenije), s 1. januarjem 2013 grozi ukinitev davčne olajšave v višini 7.000 evrov. Podobno je bilo že leta 2005, ko je bil v času prve Janševe vlade uveden davek na svetovne prihodke, ti delavci pa so morali plačati tudi več tisoč evrov poračuna letne dohodnine. Zakaj? Ker splošne olajšave niso poznali, ker olajšav za otroke niso smeli uveljavljati, ker niso smeli uveljavljati olajšave za plačevanje pokojninskega zavarovanja in seveda precej višjega obdavčenja dela v Sloveniji.

Vse od leta 2006 do leta 2009 je veljal status quo, potem pa se je Pahorjeva vlada odločila za uvedbo splošne davčne olajšave, ki bi jo sedaj druga Janševa vlada ukinila. Za vse Slovence, ki so zaposleni v Avstriji, tudi za Štefana Bunderla, narobe svet: »Zgodba se ponavlja. Delam v Avstriji, tam plačam davek, v Sloveniji, ki delavce bolj obdavčuje, pa naj bi plačali še dodaten davek. Prav je, da bralci vedo, da mi dohodnino plačamo že v Avstriji, povsem enako kot Avstrijci, brez olajšave v Sloveniji pa smo obdavčeni veliko bolj kot naši sodelavci. Je to prav?«

Tako se sprašuje marsikateri Slovenec, zaposlen v Avstriji. Civilna iniciativa Apače je aktivna vse od leta 2005, danes so znova zelo aktivni. Podpirajo podpis konvencije o preprečevanju dvojnega obdavčevanja Slovenije z Avstrijo, do tedaj naj ostane pri uveljavljeni olajšavi. »Moji kolegi za nekaj boljšo plačo, kot jo imajo delavci v Sloveniji, z oddano dohodninsko napovedjo v Sloveniji doplačajo tudi nekaj tisoč evrov, torej tudi šestino letne plače. Vse leto mislimo le na to doplačilo,« pove Bunderla.

Tako delavki v avstrijskem hotelu, ki zasluži nekaj več kot bi pri nas - če bi dobila službo - zaradi avstrijske zakonodaje, kjer ji zaradi nizke (avstrijske) plače odtegnejo manj davka, vso plačo izniči slovenska dohodnina. Slovenski dacarji so ji na 1.100 evrov mesečne neto plače izračunali 2.100 evrov doplačila. Skoraj dve mesečni plači! »Vedeti morate, da smo kljub dobremu delu, saj bi nas sicer zaradi fleksibilne delovne zakonodaje delodajalci že zdavnaj vrgli iz službe, tujci. Prilagoditi se moramo jeziku in kulturi in drugačnemu tempu, hkrati pa nismo v breme lastni državi, ki je v težavah,« doda sogovornik in tudi, da si njegovi sodelavci in šefi dvojne obdavčitve ne znajo niti predstavljati.

Pravi, da ne želijo ničesar od države, da tako ali tako pri nas ne more do kredita, hči ne more pridobiti državne štipendije, v trgovini ne more kupovati na obroke, zaradi višje neto plače plačujejo dražji vrtec. »Seveda razmišljam tudi o selitvi v Avstrijo, čeprav so tu moji starši, in bi imel zaradi selitve tudi kup drugih težav. A me nihče ne bi prinašal okoli,« še pravi Štefan Bunderla, ki mu je žal, da Gorenjci, ki delajo v sosednji državi, niso bolje organizirani.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 5. julij 2008 / 07:00

Velik dan gorenjevaških gasilcev

Sobotno dogajanje v Gorenji vasi je mejilo na praznik. Domači gasilci in številni obiskovalci so si ogledali reševalno akcijo, gasilsko vajo in nato prevzeli novo vozilo.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Tudi Nina Osenar ima svojo kolekcijo čevljev

Za trenutek smo vstopili v svet brezčasnega oblikovanja, v svet presežkov in drzne elegance. Ogledali smo si pet novih ekskluzivnih kolekcij družbe Peko. Ustvarjali so Milan Gačanovič, Nina Osena...

Kranj / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Najpomembnejša voda in odpadki

Največji skupni problem Gorenjske je urejanje komunalne infrastrukture, pri čemer občine računajo tudi na evropski denar.

Tržič / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Svetniki zavrnili referendum

Tržiški občinski svet je umaknil razpis referenduma o deponiji Kovor. Pripravili bodo razširjeno izredno sejo v Kovorju, kjer bo razprava o ravnanju z odpadki po 15. juliju.

Kronika / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Policista dobila popust za seks?

Na sojenju Miranu Anžiču in Mariji Studen zaradi domnevne organizacije prostitucije in trgovine z ljudmi v lokalu XO v Čirčah so zaslišali vodjo gorenjskih kriminalistov Boštjana Lindava.

Nasveti / sreda, 3. junij 2009 / 07:00

Kordabenedikta proti vročini

Benediktovo srce, kar dejansko pomeni prevod imena kordabenedikta, dandanes gojimo kot okrasno rastlino na svojih vrtovih, samoniklo pa uspeva zlasti na suhih in peščenih tleh. Od junija skozi poletje...