![](/images/20121020/310209997-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Vnovična dvojna obdavčitev nesprejemljiva
Vlada je v začetku oktobra predlagala ukinitev splošne olajšave v višini 7.000 evrov za Slovence, zaposlene v sosednji Avstriji in s stalnim bivališčem pri nas.
Štefan Bunderla, član odbora Civilne iniciative Apače, je eden izmed deset do dvanajst tisoč Slovencev, ki so zaposleni v sosednji Avstriji. Največ jih je iz Prekmurja, Koroškega in Štajerskega, podatkov za Gorenjsko sicer ni, a je veliko dnevnih delavskih migrantov v Avstrijo z Jesenic, Kranjske Gore, Tržiča in Kranja. Sogovornik se na delo v Celovec vozi pet let, vsak dan porabi vsaj dve uri za pot, ki ni plačana, zaposleni v sosednji državi ne poznajo niti plačanega odmora za malico …
Vendar to ni težava, saj se je z delodajalcem o plači in morebitnih drugih ugodnostih dogovoril pred nastopom službe. »Čez mejo sem šel zato, ker so mi ponudili dobro službo, veliko pa jih dela v Avstriji, ker so zaradi stečaja podjetja pri nas in ne le zaradi dobre priložnosti odšli za delom v tujo državo. S tem ne bremenijo državnega proračuna oziroma niso v evidenci brezposelnih oseb in ne prejemajo podpore. Enostavno smo ljudje, ki živimo na svojih nogah,« pravi Bunderla.
Zato pa njemu in številnim, ki delajo v sosednji državi (kar pomeni, da stalno prebivajo v Sloveniji in s tem ostajajo davčni rezidenti Slovenije), s 1. januarjem 2013 grozi ukinitev davčne olajšave v višini 7.000 evrov. Podobno je bilo že leta 2005, ko je bil v času prve Janševe vlade uveden davek na svetovne prihodke, ti delavci pa so morali plačati tudi več tisoč evrov poračuna letne dohodnine. Zakaj? Ker splošne olajšave niso poznali, ker olajšav za otroke niso smeli uveljavljati, ker niso smeli uveljavljati olajšave za plačevanje pokojninskega zavarovanja in seveda precej višjega obdavčenja dela v Sloveniji.
Vse od leta 2006 do leta 2009 je veljal status quo, potem pa se je Pahorjeva vlada odločila za uvedbo splošne davčne olajšave, ki bi jo sedaj druga Janševa vlada ukinila. Za vse Slovence, ki so zaposleni v Avstriji, tudi za Štefana Bunderla, narobe svet: »Zgodba se ponavlja. Delam v Avstriji, tam plačam davek, v Sloveniji, ki delavce bolj obdavčuje, pa naj bi plačali še dodaten davek. Prav je, da bralci vedo, da mi dohodnino plačamo že v Avstriji, povsem enako kot Avstrijci, brez olajšave v Sloveniji pa smo obdavčeni veliko bolj kot naši sodelavci. Je to prav?«
Tako se sprašuje marsikateri Slovenec, zaposlen v Avstriji. Civilna iniciativa Apače je aktivna vse od leta 2005, danes so znova zelo aktivni. Podpirajo podpis konvencije o preprečevanju dvojnega obdavčevanja Slovenije z Avstrijo, do tedaj naj ostane pri uveljavljeni olajšavi. »Moji kolegi za nekaj boljšo plačo, kot jo imajo delavci v Sloveniji, z oddano dohodninsko napovedjo v Sloveniji doplačajo tudi nekaj tisoč evrov, torej tudi šestino letne plače. Vse leto mislimo le na to doplačilo,« pove Bunderla.
Tako delavki v avstrijskem hotelu, ki zasluži nekaj več kot bi pri nas - če bi dobila službo - zaradi avstrijske zakonodaje, kjer ji zaradi nizke (avstrijske) plače odtegnejo manj davka, vso plačo izniči slovenska dohodnina. Slovenski dacarji so ji na 1.100 evrov mesečne neto plače izračunali 2.100 evrov doplačila. Skoraj dve mesečni plači! »Vedeti morate, da smo kljub dobremu delu, saj bi nas sicer zaradi fleksibilne delovne zakonodaje delodajalci že zdavnaj vrgli iz službe, tujci. Prilagoditi se moramo jeziku in kulturi in drugačnemu tempu, hkrati pa nismo v breme lastni državi, ki je v težavah,« doda sogovornik in tudi, da si njegovi sodelavci in šefi dvojne obdavčitve ne znajo niti predstavljati.
Pravi, da ne želijo ničesar od države, da tako ali tako pri nas ne more do kredita, hči ne more pridobiti državne štipendije, v trgovini ne more kupovati na obroke, zaradi višje neto plače plačujejo dražji vrtec. »Seveda razmišljam tudi o selitvi v Avstrijo, čeprav so tu moji starši, in bi imel zaradi selitve tudi kup drugih težav. A me nihče ne bi prinašal okoli,« še pravi Štefan Bunderla, ki mu je žal, da Gorenjci, ki delajo v sosednji državi, niso bolje organizirani.