Tudi za kruh ne bo več

Po sprejemu nove socialne zakonodaje se je marsikdo znašel v hudi stiski. Tudi Potočnikovima iz Martinj Vrha se je ob skromni pokojnini varstveni dodatek prepolovil, zdaj pa se morata zaradi poravnave dolga celo znajti brez njega.

Škofja Loka - Nova socialna zakonodaja, ki je stopila v veljavo z letošnjim letom, je številnim precej oklestila socialne prejemke. Po vrhu vsega so zaradi zaostankov centrov za socialno delo (CSD) to nekateri izvedeli tako pozno, da jim je bil do prejema odločbe po novi zakonodaji izplačan že ves prejemek oz. celo preveč (transferji so se namreč do tedaj izplačevali kot akontacija v višini zadnje veljavne odločbe), zato so se zaradi poravnave dolga znašli v stiski.

Lojze Potočnik iz Martinj Vrha nad Železniki in njegova zunajzakonska partnerka sta ob skromnih pokojninah (372 in 208 evrov) prejemala varstveni dodatek: on 53 evrov, ona pa 169 evrov. »Tako je bilo do aprila, nakar je žena dobila odločbo, da ji z majem varstveni dodatek ne pripada več, jaz pa sem ga do junija še dobival. 18. julija sva dobila odločbo, da nama obema skupaj za obdobje od januarja do septembra pripada samo 92 evrov dodatka oz. več kot enkrat manj. Tega nisva pričakovala, v medijih je bilo rečeno, da malim ljudem ne bodo ničesar vzeli. Po vrhu vsega pa so nama na centru dejali, da imava celo dolg, zato od takrat nisva dobila izplačanega ničesar več,« razlaga Potočnik. Zadnje mesece jima tako, ko plačata najemnino za hiško in položnice, za življenje ostane 224 evrov. »Znašla sva se v veliki godlji. Tudi za kruh ne bova več imela. Ne razumem, kako lahko center za socialno delo izdaja odločbe za pol leta nazaj,« je jezen.

Direktorica CSD Škofja Loka Ivana Košir Erman pojasnjuje, da je primer Potočnikovih zapleten, tudi zaradi povsem neurejenih podatkov v evidencah, iz katerih črpajo podatke za odločanje o socialnih transferjih: »Prvo odločbo o varstvenem dodatku po novi zakonodaji sta gospod in, kot se je kasneje izkazalo, njegova zunajzakonska partnerica dobila aprila. Kasneje so bila ugotovljena nova dejstva, ki so zahtevala izdajo novih odločb. Med drugim tudi to, da gre v njegovem primeru za izvenzakonsko skupnost, kjer je pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev potrebno upoštevati obe osebi kot skupnost in njune skupne dohodke, kar vpliva na izračun višine pravice.«

Potočnik poudarja, da s partnerko nista prikrivala zunajzakonske skupnosti: »V Martinj Vrh sva se preselila lani sredi leta, od julija 2011 pa imava tam oba prijavljeno stalno bivališče. Tudi sam se čudim, da tega niso že prej vedeli.« Zapletlo se je, odgovarja direktorica CSD, ker so bili podatki o Potočnikovih že v osnovnih evidencah neurejeni: »Tako sta imela ob prvem odločanju različne naslove in iz evidenc ni bilo razvidno, da gre za zunajzakonsko skupnost.«

Poravnava dolga zaradi preveč izplačanih akontacij je nekatere posameznike in družine pahnila v še globljo materialno stisko, a takih primerov na srečo ni veliko, zagotavlja direktorica CSD Škofja Loka.