Med zaposlenimi v javnem sektorju znova vre

Na napovedano zmanjševanje mase plač in števila zaposlenih v javnem sektorju so se ta teden odzvali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Napovedujejo novo splošno stavko.

V zvezi s proračunom za prihodnji dve leti, ki ponekod predvideva tudi do 19-odstotno znižanje javnih odhodkov, se je ta teden na izredni seji sestal glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Slovenije. Če se bo to izkazalo za resnično, saj uradnega predloga proračuna še nimajo, bodo na to odgovorili z javnim protestom. Obenem so ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka pozvali k odstopu, saj po njihovem ne obvladuje svojih resorjev. Minister je zavrnil njihove očitke in poudaril, da Sviz ni tisti, ki izbira ministre. Protest Sviza pa bi lahko prerasel v splošno solidarnostno stavko javnega sektorja, saj naj bi ob napovedanih odpuščanjih o tem razpravljalo trideset sindikatov javnega sektorja.

Pokojninska reforma prihodnji teden na vladi

Ta teden se je sestala tudi pogajalska skupina za pokojninsko reformo, na kateri so tako sindikati kot delodajalci predstavili stališča do predlaganih kompromisnih rešitev. Čeprav nekatera vprašanja, ki jih izpostavljajo sindikati, ostajajo odprta, bo vlada prihodnji teden že obravnavala predlog pokojninske reforme. Ob tem so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve izrecno poudarili, da bodo vsi tisti, ki bodo do konca letošnjega leta izpolnili pogoje za upokojitev po veljavnem zakonu, ohranili te pogoje tudi po morebitni uveljavitvi nove pokojninske zakonodaje. »To pomeni, da se bo lahko vsakdo, ki bo do 1. januarja 2013 izpolnil pogoje za upokojitev in želi nadaljevati z delom, kadar koli v prihodnje upokojil pod obstoječimi pogoji,« so pojasnili in dodali, da ne želijo, da bi postopek sprejemanja nove pokojninske zakonodaje dodatno prispeval k povečanemu upokojevanju. Pogajanja o pokojninski reformi se bodo sicer nadaljevala v ponedeljek.

Odložilni veto na zakon o ukrepih za stabilnost bank

Državni svet je v sredo izglasoval odložilni veto na zakon o ukrepih za stabilnost bank, ki predvideva ustanovitev tako imenovane slabe banke, na katero bi se preneslo slabe bančne terjatve. O predlogu zakona bo tako moral znova odločati državni zbor, za sprejem zakona pa bo zdaj morala glasovati absolutna večina poslancev, torej 46. Tako so državni svetniki pritrdili predlagateljem zahteve za veto, da bi šlo v primeru slabe banke za najdražjo rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev in da bi lahko prišlo do hudega oškodovanja državnega premoženja. Zakon naj bi bil v številnih pogledih tudi ustavno sporen in v neskladju z drugimi zakoni. Predlagatelji, med katerimi so med drugim tudi ekonomist Jože Mencinger ter sindikalisti Branimir Štrukelj, Lidija Jerkič in Drago Ščernjavič, so prepričani, da bi s tako rešitvijo posledice slabih odločitev uprav in nadzornih svetov bank prenesli na hrbte davkoplačevalcev. V primeru ponovne potrditve omenjenega zakona pa bi lahko prišlo tudi do referenduma, saj so predstavniki Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije v državnem zboru že predali obvestilo o pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, za kar so zbrali več kot tri tisoč podpisov.

Glede dviga DDV v koaliciji niso usklajeni

Zaostrujejo pa se tudi odnosi znotraj koalicije zaradi napovedanega dviga davčne stopnje za nekatere proizvode in storitve z 8,5 na 20 odstotkov. Skoraj vsi koalicijski poslanci so v državni zbor vložili zahtevo za splošno razpravo o tem ukrepu. Neuradno naj bi se za to odločili, ker v Državljanski listi, SLS, DeSUS in NSi močno nasprotujejo predlogu finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da se s splošno stopnjo obdavčijo tudi časopisi in revije. Šušteršič pa je moral ta teden pojasnjevati tudi, zakaj se Slovenija omenja v družbi držav, ki utegnejo potrebovati pomoč. Kot kandidatko za pomoč so jo javno omenili ob predstavitvi stalnega evropskega reševalnega mehanizma (ESM). Šušteršič je prepričan, da Slovenija lahko poskrbi sama zase, ob tem pa upa na čimprejšnjo implementacijo zakonov o državnem holdingu in upravljanju slabih bančnih terjatev.

Začetek volilne kampanje za predsedniške volitve

Danes pa se tudi uradno začenja volilna kampanja za volitve predsednika republike. Uradno so kandidaturo doslej vložili trije kandidati, in sicer aktualni predsednik Danilo Türk ter Milan Zver in Borut Pahor. Kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo 11. novembra, so napovedali še Monika Malešič, Fani Eršte, Ladislav Troha, Artur Štern, Miran Šic, Martina Valenčič, Veronika Juvan, Dušan Egidij Kubota in Miro Žitko.