Še več bo brezdomcev

Kranjsko zavetišče za brezdomce je polno. Glede na posledice gospodarske krize pričakujejo, da se bo na jesen in zimo povpraševanje povečalo. S podobnimi težavami kot v Sloveniji se srečujejo tudi v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

Kranj - Center za socialno delo Kranj je v sodelovanju z Društvom ProSoc in partnerji iz Bosne in Hercegovine ter Srbije zagnal projekt DOM, ki pomeni dom in stanovanje za vsakogar. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve. Pred dnevi so na Brdu pri Kranju imeli seminar Primerjava obravnave brezdomstva v sodelujočih državah v projektu. »Namen seminarja je bila vzpostavitev sodelovanja na vladni in nevladni ravni med strokovno in laično javnostjo, ki se ukvarja s problematiko brezdomstva,« je povedala Romina Purič Kollmann, vodja projekta in vodja kranjskega zavetišča za brezdomce. »V kranjskem zavetišču imamo kapaciteto za štiriindvajset uporabnikov in smo že dve leti praktično polni. Glede na posledice gospodarske krize pričakujemo, da se bo na jesen in zimo povpraševanje povečalo. Treba bo razmišljati o zviševanju kapacitet,« je opozorila Purič Kollmannova in ocenila, da je stanje po celi Gorenjski precej podobno. V kranjski razdelilnici hrane razdelijo šestdeset toplih obrokov na dan, toliko je namreč izdanih napotnic, kar ni realna številka. Čakajočih je še več ...

V Sloveniji imamo štirinajst nastanitvenih programov za brezdomce in osem dnevnih. V nastanitvene programe je vključenih 884 brezdomcev, v dnevne 1344. V letu 2012 je za reševanje problematike brezdomstva na voljo dobrih 916 tisoč evrov proračunskega denarja. In kako je v Srbiji? »V državi je dvanajst zavetišč za brezdomce, največje je v Beogradu z več kot 130 posteljami. Kapacitet je premalo in ta problem delimo s Slovenijo. Okvirna številka brezdomcev je okrog 800 tisoč od skupaj sedem oziroma osem milijonov prebivalcev. V to število je zajetih več faz brezdomstva: od tistih, ki dejansko živijo na ulici, do tistih, ki že jutri ne bodo imeli več denarja za stanovanjsko najemnino,« je povedala Milena Timotijević iz Housing centra za pomoč socialno ogroženim skupinam. V Sloveniji imamo okrog tri tisoč »vidnih« brezdomcev, če bi zajeli še vse rizične skupine, na primer družine, ki jih čaka deložacija, ali pa družine, ki živijo v človeku nevrednih pogojih, bi prišli do številke 60 tisoč.

»V Bosni in Hercegovini je brezdomstvo še najmanj urejeno, nimamo nobenega zavetišča za brezdomce. Z njimi se ukvarjajo ustanove, ki imajo sicer drugo poslanstvo. Še vedno se nekako računa na pomoč družine, da je teh problemov čim manj. Število brezdomcev pa se bo zagotovo povečalo pozimi,« je povedal Mirza Efendić iz Mednarodnega foruma solidarnosti Emmaus in dodal, da je tudi svetovno prvenstvo v nogometu za brezdomce pripomoglo k ozaveščenosti o problematiki brezdomstva.