Učne težave (3)

Zakon o osnovni šoli (1996, 12. člen) določa, da se učencem z učnimi težavami prilagodijo metode in oblike dela ter se jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. To je v praksi videti podobno kot dodatna strokovna pomoč, ki jo dobijo otroci z odločbami o usmeritvi in so do nje upravičeni zaradi posebnih potreb. Za otroke z učnimi težavami bi lahko rekli, da imajo lažje težave in zato odločba ni potrebna. Kljub temu pa so potrebne določene prilagoditve, načrt dela in predvsem upoštevanje učenčevih posebnosti. Pri tem moramo biti dovolj človeški in hkrati strokovni, da znamo presojati, kje in predvsem zakaj otrok potrebuje pomoč. Oblike pomoči v šoli so različne, nikakor pa to ne bi smela biti potuha za otroka in starše, še manj pa izgovor za dogodke, ko je potrebno prevzemati odgovornost. Vse prevečkrat namreč prihaja do situacij, ko bi bile učne težave veliko manjše, če bi otroci osvojili določene učne navade. Lenoba in slabe učne navade ne spadajo med učne težave, prav tako ne pomanjkanje časa tako otrok kot staršev, ki naj bi ga posvetili šolskim obveznostim (otroci) ter nadzoru (starši). Prav to prepoznavanje učnih navad povzroča staršem in učiteljem precej sivih las, ker nas otroci zavedejo s svojim tarnanjem, v katerega vložijo dosti energije. Če bi to energijo porabili za pisanje domače naloge, bi bile težave zagotovo manjše. Zaradi tarnanja tako mimogrede naredimo krivico otroku, ki pa ima zares učne težave, nam pa se zdi, da samo »preveč jamra in preizkuša«. Če niste prepričani v učne težave vašega otroka, prepustite strokovno mnenje učiteljem in svetovalnim delavcem. Splača se prva tri leta šolanja uporabiti tudi za to, da se ukvarjamo z učnimi težavami. Če prelagamo reševanje težav na kasnejši čas, potem se prvotnim težavam lahko pridružijo še zmanjšana motivacija, moteče vedenje ali strah pred neuspehom, ki zablokira otroke. Kadar se vam zdi, da ima vaš otrok učne težave kakršnekoli vrste, je prva pot do učitelja, kjer se o tem z njim pogovorite, brez otroka. Dokler si ne ustvarite celotne slike, nikar ne prehitevajte. Veliko otrok se v šoli drugače obnaša kot doma. V šoli vse naredijo, doma nič. Ali obratno. Že vedo zakaj.