Dotikanje je zelo zaželeno

V osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju gostijo razstavo didaktičnih pripomočkov za slepe in slabovidne Radovedni prstki.

Prosim, dotikajte se predmetov piše ob razstavi, ki je na ogled v avli OŠ Franceta Prešerna v Kranju. V okviru podiplomskega študija inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti Koper učitelja Jurija Marussiga namreč v šoli gostijo razstavo prilagojenih igrač, družabnih iger in specialnih pripomočkov za slepe in slabovidne. Gre za izpitne izdelke študentov magistrskega študija, ki so nastali pri predmetu Metode dela s slepimi in slabovidnimi, katerega nosilka je prof. dr. Aksinja Kermauner. Zato so ob odprtju razstave posebej poudarili, da se je izdelkov treba dotakniti, da bodo obiskovalci izvedeli, kaj jim izdelek sporoča.

»Nisem tako stroga profesorica, zato sem se odločila, da se moji študenti za izpit ne bodo učili iz knjig, ampak naj raje naredijo kaj uporabnega,« je zametke razstave, ki je zdaj na ogled v osnovni šoli Franceta Prešerna, opisala Aksinja Kermauner. Iz tega je potem nastala vrsta iger in didaktičnih pripomočkov, ki so dostopni tudi slepim. Med drugim so izdelali maketi Cerkniškega polja in Celjskega gradu. »Slepi in slabovidni učenci se v šoli učijo povsem enakih predmetov kot vi. A problem recimo nastane pri geografiji, saj ne morejo pogledati na navaden zemljevid. Maketo pa lahko potipajo in si potem predstavljajo, kako je to videti,« je osnovnošolcem razložila Aksinja Kermauner. Obenem so za slepe in slabovidne oblikovali vrsto družabnih iger, kot je potapljanje ladjic, twister, spomin in različne sestavljanke. Izdelali so tudi nakit, ki so ga opremili z Braillovo pisavo, Jurij Marussig pa je v Braillovi pisavi napisal Oranžno pravljico, v kateri je mogoče potipati tudi ilustracije. Izdelke so prvič predstavili na pedagoški fakulteti v Kopru, potem pa so z njimi gostovali po vsej Sloveniji na sedežih društev slepih in slabovidnih ter v knjižnicah in galerijah. Prvič pa razstavo gostijo v šoli. »Ugotavljamo, da so ti izdelki za otroke izredno zanimivi, sploh če jim omogočimo, da se jih dotikajo s prevezo čez oči. Obenem pa so ti predmeti zelo uspešni pripomočki v razredu, saj niso zanimivi samo slepim in slabovidnim, ampak vsem otrokom,« je pojasnila Aksinja Kermauner.

Ob odprtju razstave so v šoli gostili tudi absolventko fakultete za socialno delo Majo Jakovljevič, ki ji je ostalo le 1,7 odstotka vida na levem očesu. »Že v osnovni šoli sem se srečala s pripomočki za slepe, ki pa niso bili taki kot ti na razstavi,« je bila navdušena nad predstavljenimi izdelki. Izredno pomemben pripomoček slepih, je še dodala, je bela palica, s katero se orientirajo v prostoru. Obiskovalcem razstave so Majo Jakovljevič predstavili tudi kot članico skupine Slepi potnik, ki se lahko pohvali tudi z uspešnico Ljubezen na prvi dotik. »Učencem smo s tem želeli pokazati, da slepi zgolj ne ždijo v kakem kotu, ampak da niso nič drugačni od njih, le druge pripomočke uporabljajo,« je še dodala Aksinja Kermauner.