So imele delo le komisije?

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 26. september 2012 / 06:00

Kmetje nimajo upanja, da bi za ublažitev posledic letošnje suše dobili od države kakšno odškodnino.

Kranj - Po oceni Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je bilo letos zaradi suše na Gorenjskem od sedemsto tisoč do enega milijona evrov škode. Ko je o posledicah suše na seji prejšnji teden skupaj z gorenjskimi predstavniki v svetu KGZS razpravljal svet kranjske območne enote zbornice, je Dušan Pintar ugotavljal, da so ob suši imele delo le komisije za ocenjevanje škode, medtem ko plačila od države ni za pričakovati. Peter Razinger je dejal, da bi država kmetom, ki so utrpeli škodo, lahko znižala vsaj katastrski dohodek in da bodo na hribovskih kmetijah zaradi manjšega pridelka krme težko dosegli predpisano minimalno število glav velike živine na hektar, kar je pogoj za pridobitev subvencij. »Suše bodo tudi v prihodnje, kmetje bomo morali temu prilagoditi pridelavo. Država nam ne bo pomagala,« je dejal Janko Jeglič, njegov stanovski kolega Tomaž Šifrer pa dodal, da je škodo po suši realno zelo težko oceniti, saj so ugotavljali razlike tudi znotraj posamezne katastrske občine.

Zavod si obeta izgubo

Mitja Kadoič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je zborničnim svetnikom predstavil tudi informacijo o poslovanju zavoda. Kot je dejal, je bilo v prvem polletju poslovanje pozitivno, a zgolj zato, ker so za delo javnih služb porabili že tri petine za letos predvidenega denarja. Po najboljšem scenariju bo ob koncu leta od 25 do 30 tisoč evrov izgube, po najslabšem okrog sto tisoč evrov. »Največji problem je mlečna kontrola, država nam v okviru programa zagotavlja denar za 87 tisoč kontrol, dejansko pa jih bomo izvedli 107 tisoč. Pri plačilu kontrole so tudi razlike med regijami, Gorenjska ima zaradi razvitosti živinoreje in velikega števila krav v kontroli plačano najslabše,« je dejal Kadoič in opozoril, da bodo prihodnje leto ob napovedanem še 20-odstotnem zmanjšanju denarnega zneska za javne kmetijske službe morali skrčiti tako obseg mlečne kontrole kot delo kmetijske svetovalne službe.

Predsednik naj bo tudi svetnik

Vsaka območna enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije lahko predlaga za člana državnega sveta s področja kmetijstva po enega kandidata ter po enega elektorja na vsakih tisoč članov. Svet kranjske območne enote je na seji v sredo za kandidata soglasno predlagal sedanjega predsednika zbornice in člana državnega sveta Cveta Zupančiča, za elektorje, ki bodo skupaj z drugimi volili dva predstavnika interesne skupine kmetov v svetu, pa so imenovali Petra Razingerja, Tomaža Šifrerja, Janka Goloreja, Zdravka Bogataja, Jožeta Čadeža in Ivana Tičarja. V razpravi o kandidatu za državnega svetnika je bilo slišati mnenje, da je dobro podpreti kandidata, ki pozna kmetijske probleme, pa tudi vprašanje, ali je smiselno kopičiti funkcije, saj je Zupančič že predsednik zbornice. Zbornični svetniki so določili tudi člane odborov izpostav Jesenice, Radovljica, Tržič, Kranj in Škofja Loka.