Z bučami na pot

Takšen je naslov letošnje razstave buč v Arboretumu Volčji Potok, ki bo na ogled vsaj do konca septembra oziroma dokler bo to omogočalo suho vreme.

Volčji Potok - Več ton majhnih, velikih, okroglih in podolgovatih buč je letos na ogled v bližini upravne stavbe, v park pa so se - kot so se pošalili zaposleni v Arboretumu - pripeljale z različnimi prevoznimi sredstvi.

Raznovrstne buče so namreč oblikovali v podobe različnih prevoznih sredstev, kot so avtomobil, vlak, ladja, tovornjak in letalo, svoje mesto pa so našle tudi na svetilniku in na veliki šahovnici. Razstava je tudi letos zanimiva tako za najmlajše kot tudi starejše obiskovalce, in čeprav so pisane buče prava paša za oči, je njihova uporabnost veliko bolj vsestranska. Razstava je namreč tudi poučna, saj obiskovalec o bučah lahko izve veliko zanimivosti, kot denimo to, da jih je kot živilo uporabljal že paleolitski človek petnajst tisoč let nazaj, da jih je v Evropo pripeljal Krištof Kolumb, da izvirajo iz tropskih in subtropskih predelov območij in da vsebujejo veliko antioksidativnih snovi. V farmaciji so jih zato uporabljali že stari Grki in Rimljani in tudi Kitajci, sodi pa med najstarejše gojene rastline sploh. Cvet buče (na isti rastlini so tako moški kot ženski cvetovi) je odprt le en dan, oprašujejo pa jih čebele in čmrlji. Zelo so cenjene v kulinariki, predvsem bučno olje, semena in pa samo meso, svoje mesto pa so našle tudi v mitologiji, slikarstvu in leposlovju. Buče so nekdaj uporabljali tudi kot posode za shranjevanje tekočin in hrane in kot različna glasbila, priljubljene pa so postale predvsem v 19. stoletju, ko so jih Američani začeli množično rezljati za noč čarovnic, kar se je v zadnjih letih razširilo tudi k nam. Zanimivo pa je tudi to, da so buče, ki jih mnogi zmotno uvrščajo med zelenjavo, pravzaprav sadje z veliko vlakninami in visoko stopnjo hranljivosti.