Zakonodajno rokohitrstvo

Besedilo: Stane Boštjančič, SD
Kategorija: Splošno / ponedeljek, 24. september 2012 / 06:00

Trenutno aktualna vlada ravna glede posameznih predpisov na enak način, kot sodijo nagla sodišča. Zakone pošilja v parlament z enako hitrostjo, kot čarovnik vleče zajca iz klobuka. Občinstvo se sicer čudi, vendar ko je zajec iz klobuka, je pač to dejstvo. Zato me ne preseneča še ena neumnost, ki se je skotila v vladni »štali«. Gre za osnutek »zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank«.

Tega osnutka ne poznam, ker pač ne spadam v krog posvečenih, vendar verjamem dnevnemu časopisju, ki je ta osnutek predstavilo, saj na njihovo pisanje ni bilo nobenih zanikanj. Gre za določbe, da so v tej novi družbi zaposleni vsak sum kaznivega dejanja s strani članov uprav in nadzornih svetov, s katerimi se seznanijo pri svojem delu, dolžni takoj sporočiti (ovaditi) pristojnim organom. Če tega ne bodo storili, bodo preganjani kot pomočniki storilca kaznivega dejanja. Poleg tega naj bi se tudi zastaralni roki za pregon teh kaznivih dejanj podaljšali kar za trikrat, v primerjavi z zastaralnimi roki, določenimi v kazenskem zakoniku. Kaj je pomoč pri kaznivem dejanju, je vsakomur, ki se ukvarja s kazenskim pravom, znano. Tako kot je znano, da je pomoč mogoča samo pred izvršitvijo ali med samim izvrševanjem kaznivega dejanja, ne pa tudi po storjenem kaznivem dejanju. Da to razumeš, ni treba biti pravnik. Zadostuje logično razmišljanje. Kako naj nekomu pomagam pri opravljanju dela, ko je to že opravljeno.

Očitno se je vlada odločila za vzpostavitev stranske kazenske zakonodaje, ki se ji je potrebno izogniti, če hočemo imeti konsistenten kazensko pravni sistem. Vlada bi lahko predlagala, da se v poglavju »kazniva dejanja zoper pravosodje« spremenijo tiste določbe, ki se nanašajo na »opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca«. Ker tega ni, sem prepričan, da vlada zasleduje drugačne cilje. Jasno je, da zaradi te stranske kazenske zakonodaje ne bo sanirana prav nobena banka in je to zgolj le metanje peska v oči davkoplačevalcem. Najbolj sporne kredite so podeljevali v času prejšnje SDS-ovske vlade in to ljudje, ki jih je ta stranka nastavila na odgovorna mesta, tako v upravah kot v nadzornih svetih. In jasno je, da vrana vrani oči ne izkljuje. Torej če ta stranska zakonodaja ne služi kaznovanju osumljenih, predvsem tudi zato ne, ker ne more veljati za nazaj, čemu torej služi? V prvi vrsti utrjevanju trenutne oblasti SDS-a. Drugih strank ne upoštevam, ker so tako ali tako podrejene največji iz desnega pola. Najprej stranska kazenska zakonodaja, nato tajni uradni listi, nato sprememba ustave v delu, ki govori o ločitvi cerkve od države in uvedba verouka v šole.

Moti me pri vsem tem, da se ob takšni zakonodajni politiki ne oglasi civilna družba niti za to usposobljene institucije. Recimo pravosodje, vključno s tožilstvom, da molči pravosodni minister Pličanič, razna pravniška društva itd. Takšno ustvarjanje pravnega sistema škodi namreč vsem, ne glede na strankarsko pripadnost.