V šole vnašajo nemir in konflikte

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Slovenije nasprotujejo predlagani reorganizaciji dveh kranjskih šolskih centrov, saj pogrešajo strokovne argumente za njuno združitev.

Kranj – »Nihče ne nasprotuje združevanju šol, kjer je to potrebno in racionalno. Ugovarjamo pa načinu, kako se to dogaja,« je načrtovano reorganizacijo Tehniškega šolskega centra (TŠC) in ESIC Kranj komentiral glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj. Vse naj bi se namreč dogajalo v precejšnji tajnosti, ravnatelji, ki so jih vabili na pogovore na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pa naj bi imeli občutek kot v časih, ko so ljudi klicali na centralni komite, je bil sočen Branimir Štrukelj. Medtem ko je večina organizacijskih enot znotraj ESIC proti reorganizaciji, pa so ji naklonjeni v ekonomski gimnaziji, ki naj bi postala samostojna šola. To je razvidno tudi iz njihovih najnovejših predstavitvenih zgibank, na katerih se že predstavljajo kot Gimnazija Franceta Prešerna, čeprav naj bi šole predlog ustanovitvenega akta prejele šele v prihodnjih tednih.

To že povzroča trenja na posameznih šolah. »Smo ena redkih šol znotraj centra ESIC, ki ohranja dober vpis, medtem ko je trgovska šola začela izgubljati dijake že pred desetimi leti,« je pou­daril predstavnik sindikata gimnazije Blaž Mršič, ki je drugim enotam znotraj ESIC očital, da dijake izgubljajo, ker so »zaspali«, medtem ko so sami skrbeli za promocijo. Ob tem mu ni ostal dolžan sindikalni zaupnik zaposlenih v organizacijski enoti gradbeno storitvene šole Blaž Rezar, ki je spomnil, da je ESIC Kranj nastal tudi s finančno pomočjo trgovske in gradbene šole. Štrukelj je ob tem poudaril, da je tako ozko gledanje in konflikt med učitelji posledica neresnega in neodgovornega ravnanja ministrstva, ki se je reorganizacije lotilo na nepregleden in konflikten način. Tako je sindikalni zaupnik zaposlenih na ekonomski trgovski šoli Janez Černilec opozoril, da jim niso predstavili nobenih analiz oziroma finančnih, kadrovskih in poklicnih projekcij, ki bi jih prinesla reorganizacija. »Sumimo, da gre pri tem za osebni interes v imenu države,« je namignil na prizadevanja direktorja direktorata za sred­nje in višje šole Jurija Šinka še iz časov, ko je bil ravnatelj, da bi ekonomska gimnazija postala samostojna. Prepričan je, da bi združevanje povsem nesorodnih programov pripeljalo do tega, da v nekaj letih v Kranju ne bi več izobraževali pečarjev, zidarjev in ekonomskih tehnikov. Zato v SVIZ od ESIC zahtevajo, da se takoj ustavijo postopki reorganizacije, dokler ne bodo opravili konkretnih analiz njenih učinkov in posledic.