Ruparju leto dni zapora

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 21. september 2012 / 06:00

Kranjsko sodišče je včeraj nekdanjega tržiškega župana Pavla Ruparja obsodilo na enoletno zaporno kazen. Sodba ni pravnomočna.

Kranj - Po denarni kazni ter treh pogojnih obsodbah je nekdanjega tržiškega župana in nekdanjega državnega poslanca Pavla Ruparja doletela še zaporna kazen. Senat kranjskega okrožnega sodišča ga je včeraj spoznal za krivega zlorabe uradnega položaja ali pravic, zato mu je izrekel enoletno zaporno kazen.

Poleg tega je sodnica Marjeta Dvornik ugodila protipravnemu premoženjskemu zahtevku občine Tržič, zato ji mora Rupar povrniti 40 tisoč evrov in zakonite zamudne obresti od 26. februarja 2004 naprej. Tega dne je po ugotovitvi sodišča Rupar od štajerskega poslovneža Jurija Pinterja v Lipnici v Avstriji osebno prevzel 40 tisoč evrov, s katerimi je dunajsko podjetje Aquaplus občini Tržič pokrilo predhodne stroške za načrtovan skupen projekt čiščenja in odvajanja odpadnih in padavinskih voda, vendar pa denar ni nikdar končal v občinski blagajni. Sodba ni pravnomočna, Ruparjev zagovornik Rok Petrič je tudi že napovedal pritožbo.

»Naloga tožilstva je, da dokaže, da se je nekaj zgodilo, in ne obrambe, da dokaže, da se nekaj ni zgodilo. Tožilstvo pa v tem primeru svoje naloge ni opravilo. Sedaj sledi pritožba, ne samo zaradi dejanskega stanja, ampak tudi iz procesnih razlogov,« je po izreku sodbe povedal Petrič. Pavel Rupar na včerajšnji obravnavi ni bil prisoten, tudi njegov telefon je zvonil v prazno.

Zagovornik je v končni besedi poudaril, da obstaja že dvom o tem, kdaj in zakaj je bil sporni ček za 40 tisoč evrov sploh izdan. Znova je opozoril, da so bili vsi ključni materialni dokazi (tudi ček) v sodnem spisu fotokopirani. »Vse dvome bi razblinili, če bi sodišče pridobilo izvirnik čeka in drugih listin,« je dejal. Še bolj pa je Petrič podvomil o verodostojnosti ključnih prič tožilstva, zakoncev Jurija in Marijane Pinter, saj sta bili njuni pričanji v marsičem neskladni. »V obravnavani zadevi ne le, da so sporni osnovni datumi dogodka, negotovo je predvsem to, kako naj bi do očitane predaje denarja sploh prišlo. Če bi Pinter res želel, da si zagotovi neizpodbiten dokaz o predaji, bi si tak dokaz zlahka zagotovil. Pa ga ni. V kazenski zadevi pa bi morali biti dokazi jasnejši od luči!« je povedal.

Okrožna državna tožilka Renata Vodnjov, ki je bila s sodbo zadovoljna, je v končni besedi ugotavljala, da je bilo na glavni obravnavi nesporno dokazano, da so predstavniki Aquaplusa 26. februarja Juriju Pinterju izročili ček za 40 tisoč evrov, prav tako pa, da je Pinter istega dne v Lipnici ček unovčil, denar pa izročil Ruparju. Po njeni oceni sta bila zakonca Pinter povsem verodostojni priči, saj če bi med njima obstajal dogovor, bi bili njuni pripovedi zagotovo precej bolj skladni. »Po osmih letih se priča Jurij Pinter seveda ni mogla detajlno spomniti vsega dogajanja, kar je obramba izkoristila za izpodbijanje njegove verodostojnosti in tudi pričanja njegove žene,« je povedala. Tožilka je sicer sodišču predlagala, naj Ruparju izreče kazen štirinajst mesecev zapora ter prekliče zadnji dve pogojni sodbi.

»Kot pooblaščenec občine sem zadovoljen zaradi priznanja protipravnega premoženjskega zahtevka, kot občan pa sem razočaran zaradi dolžine postopka. Kakšna pravna država smo, če se je kaznivo dejanje zgodilo leta 2004, danes pa smo leta 2012, pa postopek še ni pravnomočno končan?« je po koncu sojenja dejal pooblaščenec občine Tržič Zorko Benedičič.