Po strelskem pohodu sodil še sebi

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 21. september 2012 / 06:00

Kranjčanu Marjanu Ovinu se je v sredo zameglil um: v strelskem pohodu je ubil sestro ter ranil svaka in dva soseda, nato pa sodil še sebi.

Kranj - Tudi dva dni po sredinem strelskem pohodu 69-letnega Marjana Ovina iz Stražišča pri Kranju ni uradno znano, kaj je storilca privedlo do nerazumnega dejanja, da je s pištolo streljal na svoja soseda ter svaka in sestro, slednjo pri tem tudi ubil, na koncu pa storil samomor. Policija namreč še vedno opravlja razgovore z njegovimi svojci in sosedi, zato vzroka za streljanje še niso dorekli, je včeraj pojasnil tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj Leon Keder. Pojasnil je še, da je strelec uporabljal pištolo znamke Zastava M57, kalibra 7,62, za katero ni imel dovoljenja.

Po doslej znanih podatkih je Ovin v sredo okoli 12.20 pred svojim domom z avtomobilom zaprl pot 42-letnemu Binetu Benediku, gospodarju na bližnji kmetiji Pri Matevžu, ki se je s traktorjem pripeljal po Tominčevi ulici, in vanj s pištolo večkrat ustrelil, kasneje pa enkrat tudi v njegovo 35-letno ženo Andrejo Benedik. »Naenkrat je začelo pokati in sem šla ven pogledat, kaj se dogaja. Sin je ležal na tleh, žena pa na njem. Sosed je šel v avto in se odpeljal po ulici navzdol,« je povedala mati ustreljenega kmeta Marija Benedik, ki ima sedaj poleg skrbi za svojega v trebuh in nogo zadetega sina, ki je še vedno v kritičnem stanju, in v nogo ranjeno snaho (oba se zdravita v ljubljanskem Kliničnem centru), še dodatno skrb: kdo bo v njuni odsotnosti skrbel za kmetijo.

Strelec je nato svoj pohod nadaljeval nekaj sto metrov nižje, na Delavski cesti, kjer je v neposredni bližini Osnovne šole Stražišče živela njegova 73-letna sestra Boža Košir.

Po neuradni razlagi naj bi jo ustrelil v glavo v trenutku, ko je nameravala poklicati policijo. Prejete rane so bile zanjo takoj usodne. Nato je pištolo usmeril proti sestrinemu 77-letnemu možu Jožetu Koširju, ki je poskušal zbežati skozi okno. Zadel naj bi ga v hrbet, zato je tudi on v zdravniški oskrbi v Kliničnem centru, a je po zadnjih podatkih zunaj življenjske nevarnosti. Nazadnje je Ovin pištolino cev obrnil proti sebi in sprožil še zadnji strel. »Še vedno ne morem dojeti, kaj se je zgodilo. Boža se je mimo nas na kolesu pripeljala malo pred streljanjem, mislim, da je bilo deset čez dvanajsto. Na kratko sva celo spregovorila, vprašal sem jo, ali je bila pri Marjanu, in je pritrdila. Kasneje sem slišal poke, takoj sem pomislil, da otroci mečejo petarde. Dve, tri minute kasneje je počilo še enkrat, kmalu zatem se je pripeljala policija. Tedaj sem se zavedel, da gre za nekaj resnega,« je dogajanje opisal bližnji sosed na Delavski cesti.

Marjana Ovina, sicer tudi precej aktivnega sodnika porotnika, so naši sogovorniki opisali kot marljivega in zelo natančnega človeka, ki pa je bil precej prepirljive in zamerljive narave, zato je bil sprt z večino sosedov. Skupaj s sinom in bivšo ženo je živel v stanovanjski hiši blizu znane stražiške gostilne Benedik. »Večkrat je potožil, da mu je v takih razmerah težko živeti, zato se je večinoma zadrževal v garaži. Nekaj malega je namreč mizaril, tudi kuhinjo je znal narediti,« je razložila njegova znanka in spomnila, da je Ovin pogosto sedel med občinstvom v televizijskih pogovornih oddajah, enkrat je bil celo gost v Trenjih, ko so razpravljali o Titu. Bil je namreč njegov gardist, česar pa se je nazadnje sramoval, je tedaj povedal.

Ovin je bil med drugim sprt tudi z Benedikovimi. Že dolgo tega naj bi tako nastal spor zaradi parcelne meje, v zadnjem času pa zaradi silosa ob njihovi kmetiji. A to po neuradni razlagi ni bil razlog za streljanje, temveč Ovinova osebna stiska zaradi hudih zdravstvenih težav. Že dalj časa se je namreč spopadal s hudo sladkorno boleznijo, zaradi katere se je zadnje tedne zdravil v jeseniški bolnišnici, kjer so mu pred kratkim amputirali prste na nogi, je pojasnil njegov polbrat Bine Ovin. »Že prej pa je večkrat govoril, da bo vse pobil, če mu bodo amputirali nogo,« je razložil vidno pretreseni Bine in se hkrati spraševal, ali bi enaka usoda kot polsestro Božo lahko doletela tudi njega, če bi bil tedaj doma. »Z Božo sta se sicer dobro razumela, vsak dan je bil pri njej in mu je tudi kuhala, odkar je bil ločen,« ni mogel doumeti, da je polbrat uresničil svoje grožnje, ki jih pa ni nihče jemal resno.

V jeseniški bolnišnici so v izjavi za javnost pojasnili, da se je Ovin pri njih zadnje tedne zdravil na kirurškem oddelku, prav v sredo pa je bil začasno odpuščen iz bolnišnice: »Pacient je prosil za začasni odpust, zaradi, kot je pojasnil, neodložljivih obveznosti. Bolnikovi prošnji smo glede na njegovo zdravstveno stanje ugodili in je odšel v spremstvu svojca.«