Komentar: Nerazsodnost v krizi

Zadnji tragediji v Hrustovu pri Velikih Laščah in v Stražišču pri Kranju sta vznemirili vso Slovenijo. Nepojmljivo je namreč, da nekdo, ki do kritičnega trenutka živi pošteno, zaradi spora ali osebne stiske tako izgubi razsodnost, da s strelnim orožjem, za katerega povrh vsega nihče ne ve, od kod ga je dobil, vzame življenje drugemu.

A ta teden se je prav to zgodilo dvakrat. V torek je 46-letni domačin pri Velikih Laščah ustrelil leto dni starejšega geodeta, domnevno zaradi spora glede izgradnje ceste. V sredo pa se je 69-letni domačin v Stražišču pri Kranju odločil za pravi morilski pohod. Brez neposrednega povoda je najprej ustrelil 42-letnega soseda in njegovo 35-letno ženo, se usedel v avtomobil in se odpeljal do 73-letne sestre, ki je živela v bližini. Streli so bili zanjo usodni, medtem ko se njen 77-letni mož zaradi strelnih ran, tako kot ranjena soseda, zdravi v ljubljanskem Kliničnem centru.

Ker si je na koncu sodil sam, ne bomo nikdar zanesljivo vedeli, kaj je nerazsodnemu strelcu (pred in) med njegovim morilskim pohodom rojilo po glavi. Najpogostejši odziv na zadnji streljanji je bil, da zaradi izredno težavnih razmer, v katerih smo trenutno, ni prav nič čudno, če se nekomu utrga. Da je za takšno skrajno ravnanje prav lahko kriva tudi kriza z vsemi svojimi negativnimi posledicami. Toda vsaj v kranjskem primeru ima takšna razlaga zelo trhle temelje. Strelec je bil upokojenec, ki vsaj po naših podatkih posledic krize ni čutil nič bolj kot večina sodržavljanov. Poleg tega je veljal za marljivega in poštenega (med drugim je bil zelo aktiven sodnik porotnik), resda pa prepirljivega in zamerljivega. Bolj je verjeti razlagi, da ga je v streljanje pognala huda osebna stiska zaradi grozeče odstranitve noge, ki je bila zanj najbrž prehuda in je sam ni znal predelati.

Tragediji pri Velikih Laščah in v Kranju najverjetneje ni povzročila kriza, sta pa obe streljanji na sprevržen način opozorili na krizo. Kajti tudi iz komentarjev po obeh dogodkih se da razbrati, kaj ta čas občutijo ostali državljani. To pa bi moralo vse, še posebej pa tiste, ki jim je bila zaupana odgovornost upravljanja države, najbolj skrbeti. Ljudje niso lutke, vsaj večno ne ...