Paketi in reforme

Obeta se nam že tretji paket ukrepov za okrepitev gospodarstva. Začela so se pogajanja za pokojninsko reformo, začetek postopkov pri spremembi referendumske zakonodaje pa ima sedaj tudi blagoslov opozicijske PS.

Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav je minuli konec tedna predstavil tretji paket ukrepov za izboljšanje gospodarstva, ki zajema spremembe enaindvajsetih zakonov.

Del paketa so tudi zakon o delovnih razmerjih, urejanje trga dela in pokojninska reforma, sicer pa se spremembe obetajo na različnih področjih od sanacije bank, kmetijstva, okolja, turizma do davčnega področja. Pri davkih razmišljajo tudi o objavljanju davčnih neplačnikov, a le tistih, ki bodo dolžni več kot pet tisočakov in to tri mesece. Kot vemo, so na Hrvaškem z objavo davčnih neplačnikov dosegli uspeh, pri nas pa je takšni možnosti nasprotovala informacijska pooblaščenka. Paket ukrepov bodo skušali uzakoniti do konca leta.

Konec leta naj bi bil tudi rok za obe reformi, trga dela in pokojninskega sistema, a sindikati pravijo, da ne bo nič narobe, če nova zakonodaja na tem področju začne veljati kak mesec ali dva kasneje. Sredi tedna so se namreč začela pogajanja socialnih partnerjev.

Strah pred uvedbo šolnin?
Spremembe zakona o visokem šolstvu pa prihajajo bolj na hitro in brez pogajanj. Nasprotniki zakonske novele opozarjajo na nevarnost komercializacije in politizacije visokega šolstva, k umiku novele pozivajo ljubljanska in mariborska univerza, sindikati in študentje, ki hkrati zahtevajo široko javno razpravo, češ da se »prikrita reforma« sedaj dogaja brez sodelovanja strokovne javnosti. Nasprotniki zakonske novele svarijo pred uničenjem javne univerze v korist zasebnim in pred uvajanjem šolnin. Na ministrstvu zatrjujejo, da šolnin ne bodo uvajali. Stranka SD je v zvezi s tem zahtevala izredno sejo matičnega parlamentarnega odbora, študentje pa so predložili peticijo z 2000 podpisi, zbranimi v tednu dni.

Državni holding in referendumska zakonodaja
Dve zgodbi se vlečeta že od poletja, namreč težnja po spremembi referendumske zakonodaje, kar terja ustavne spremembe, in ustanovitev državnega holdinga, na katerega nameravajo prenesti vse naložbe države, hkrati pa ukiniti agencijo za kapitalski nadzor. O slednji naj bi na izredni seji državni zbor razpravljal še ta mesec. Opozicijska SD bo skušala preprečiti sprejetje zakona in zahtevati reden postopek, da bodo lahko v javni obravnavi opozorili na slabosti zakona. Druga opozicijska stranka, Pozitivna Slovenija, pa je presenetila v zvezi z referendumsko zakonodajo. Na ustavni komisiji bo podprla spremembe in tako prispevala glasove za začetek postopka. To pa ne pomeni, da dajejo vnaprejšnje soglasje za kakršne koli spremembe in da se zakona v postopku ne bi moglo še spreminjati. Kot je dejal Jani Möderndorfer, so s to odločitvijo »končali agonijo NSi«, ki s svojimi pogoji zavlačuje začetek postopka za ustavne spremembe. Najmanjša koalicijska stranka namreč svoje soglasje pogojuje s tem, da bi morali za začetek referendumskega postopka v tednu dni zbrati 10 tisoč podpisov. Nasprotuje pa tudi kvorumu.

Javnost so vznemirile fotografije izpred štirih let, ki prikazujejo prijateljsko druženje med nekaterimi stečajnimi upravitelji in sodniki, ki so vodili stečajne postopke. Ti domnevno sporni odnosi bodo predmet službenega nadzora, ki ga je odredil minister za pravosodje Senko Pličanič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša pa je zahteval oceno sodniške službe. Zdaj je vznemirila odločitev, da disciplinskega postopka zoper sodnike, ki so ravnali neetično, ne bo, ker je zadeva že zastarala.

Teden mobilnosti in dan brez avtomobila
K vrsti neugodnih novic gre prišteti tudi zvišanje trošarin, ki jih je na začetku tedna sprejela vlada in tako preprečila pocenitev pogonskih goriv. Sicer pa porabniki goriva pogosto slišimo očitek, da je bencin še prepoceni, saj se še vedno največ vozimo z osebnimi avtomobili in s tem onesnažujemo ozračje. Da ne bi bilo več tako in da bi povečali ekološko zavest, ta teden v Evropi poteka teden mobilnosti. Končuje se z dnevom brez avtomobila 22. septembra, v njem pa sodeluje 1692 evropskih mest, med njimi tudi ducat slovenskih. Akcija nas nagovarja, naj se manj vozimo z avtomobili, pa več potujmo s kolesi, peš in z javnim prevozom.

Evropa deli opomine in nagrade
Evropska komisija je od slovenskih oblasti zahtevala izterjavo 10 milijonov evrov nezakonite državne pomoči, ki je bila leta 2008 odobrena Elanu. Dokapitalizacija namreč ni v skladu s predpisi EU o državnih pomočeh. Iz Bruslja pa ne prihajajo le slabe novice ali zapovedi, tudi marsikaj dobrega je vmes. Takšna je tudi državljanska nagrada, ki jo Evropski parlament namenja posameznikom ali skupinam, ki s svojim delovanjem prispevajo h krepitvi evropske integracije in sodelovanju med narodi. Dobila sta ju Lovro Šturm, nekdanji pravosodni minister in projekt Simbioz@, v katerem vnuki računalniško »opismenjujejo« stare starše.