Vzemite si "timeout"!

Gregor Peternel, gorenjske gore list, mladenič, ki vabi pred televizijske ekrane bolj kot marsikatera privlačna voditeljica.

Šport in športna rekreacija sta njegovo področje. Delovno mesto: oddaja Timeout, vsako nedeljo ob petih popoldne gosti znane športne in ob-športne obraze na televizijskem kanalu Šport TV. Rokometaš, ki je zaradi poškodbe kariero zaključil že pri dvajsetih. Po naključju je pristal v novinarstvu na Televiziji Slovenija, potem pa tam napredoval hitreje, kot se je zdravilo koleno, zraven še nekaj zaslužil in tako ostal v tem poslu.

Kaj vas pri športu ali športniku najbolj navdušuje?

»Zelo všeč mi je zgodba Lancea Armstronga ali pa Hermana Maierja, ki sta precej pretrpela in eksplodirala potem v zrelih letih. Armstrongova zgodba sedaj doživlja že, recimo, tretje nadaljevanje, kar je katastrofa in vnaša zmedo v kolesarsko zgodovino. Po drugi strani pa tako kot vsi občudujem tiste iz izjemnim talentom, ki svojo akcijo opravijo z neizmerno lahkoto, brez odvečne porabe energije in tako navdušujejo množice in spravljajo v obup tekmece.«

Imate raje vrhunski športa ali športno rekreacijo?

»Oboje, vse raje imam tudi rekreacijo, ki mi vedno bolj koristi in sam pravim, da dan, ko nekaj naredim zase, je zmagovit dan, ki ga nič več ne more pokvariti.«

Kakšen je koncept oddaje, ki jo vodite?

»Zapolnimo nedeljsko popoldne, po potrebi do poznih večernih ur. Z gosti, tematskimi prispevki, analizami, nagradnimi igrami in drugimi vsebinami zapolnimo čas pred, med neposrednimi prenosi in po njih in s studijskim programom vlečemo rdečo nit sleherne nedelje na Šport TV ter gledalcem ne dovolimo, da preklopijo na drug program.«

Koga bi radi imeli v studiu?

»Kaj pa vem, … seveda čim bolj aktualno zanimive sogovornike. Zadnji Timeout, preteklo nedeljo, mi je bil zelo všeč. Raznoliki sogovorniki, vsak v drugačni luči in s svojo tematiki. Gostili smo paraolimpijca Darka Đurića z Brezij in predstavili njegovo zgodbo, tudi z zelo zanimivim video materialom, ki smo ga posneli med tednom. Potem naša komentatorja oddaj serije Pokestarsa Dani Bavec in Peter Poles, sproščena debata o njunem nastopu na velikanskem turnirju za milijon evrov v Barceloni, malo šale. Zvečer pa še gostovanje selektorja nogometne reprezentance, Slaviše Stojanoviča in zelo resen pogovor o naši izbrani vrsti. Super izplen, ker z gosti je tedensko križ, saj vsak, ki bi ga radi imeli, ne more, nekateri ves teden odlagajo potrditev udeležbe, kar močno otežuje naše delo. Težko je namreč pripraviti nek paket, da je pogovor v studiu bolj pester in dinamičen, če niti ne veš, ali bo nekdo prišel. In če ne bo, kaj bo potem?«

Poleg dobrega programa je vabilo pred televizijske ekrane še …

»Grem k frizerju, postavim lase pokonci in stopim pred kamero. Potem pa ne čakam, ampak poskušam povedati kaj pametnega, morda celo zabavnega. Predvsem pa vsako oddajo pripravljamo zelo natančno in dosledno, zato si nikakor ne morem privoščiti, da ves ta trud, tako moj, kot trud sodelavcev, ne bi bil primerno zapakiran na televizijskem zaslonu zato, ker sem kot zadnji člen verige slabo opravil voditeljsko vlogo. Pa že tako prevečkrat 'živciram' samega sebe, pa še koga zraven, ker nisem zadovoljen s tem, kako sem izpeljal zadevo. Ampak delamo dobro in vem, da gledalci to opazijo in zato so tudi odzivi dobri.«

Kakšno je vaše mnenje o slovenskem vrhunskem športu?

»Imamo izjemne športnike in zelo dobre trenerje, pa nekoliko manj posluha za njihove težave in vse preveč ljudi, ki bi radi športu pomagali, a ga ne razumejo ali vsaj ne spoštujejo dovolj.«

Kateri športni uspeh ali rezultat je za vas 'podatek', da je slovenski šport nekaj posebnega?

»Ne rezultat, pač pa kar konkreten podatek, da imamo v '1. ligi' samo en hokejski klub, reprezentanca katere kapetan je brez kluba, pa bo spomladi igrala v elitni skupini svetovnega hokeja proti Kanadčanom, Švedom in Čehom. Vsi resno računamo, da bo tudi obstala med najboljšimi in hkrati uresničila ambicije, da se uvrsti na olimpijske igre. Anže Kopitar je najboljši igralec prvakov lige NHL in eden najbolj cenjenih hokejistov v Severni Ameriki, doma pa imamo namesto dveh ekip le še eno, ki je na predzadnjem mestu lige. Smo nekaj posebnega? Smo. Pa še kaj bi našel. Ne nazadnje na olimpijskih igrah redno osvajamo medaljo v atletiki, nogometna reprezentanca pa se tudi dovolj pogosto uvrsti na veliko tekmovanje, da utrip dogodka čutimo po vsej domovini in smo postali pohlepni po nenehnih uvrstitvah na evropska in svetovna prvenstva.«