Obrtniški strel v koleno

Po referendumu o obveznem ali prostovoljnem članstvu v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki so ga izvedli spomladi, kaže, da je prostovoljno članstvo obrtnikov in podjetnikov le še vprašanje časa.

Ob velikem prazniku vseh slovenskih obrtnikov, Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, so vse bolj glasni pozivi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) k vnovičnemu razmisleku vladajoči politiki o ukinitvi obveznega članstva. Spremembe zborničnega sistema so se začele že jeseni 2004, leto kasneje je bilo ukinjeno obvezno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), podobno usodo morda čaka tudi OZS.

O pomembnosti obrti in podjetništva kot enem najpomembnejših (in tudi najbolj trdnih) stebrov slovenskega gospodarstva (le odstotek slovenskega gospodarstva predstavljajo velika podjetja) so prepričani vsi obrtniki. O pomembnosti organiziranosti v zbornico z obveznim članstvom pa nekoliko manj, saj so se na spomladanskem referendumu, ob 18-odstotni volilni udeležbi, odločili za ukinitev obveznega članstva. Za odpravo obveznega članstva je 12,5 odstotka članov. Po drugi strani so predhodne ankete gospodarskega ministrstva pokazale, da je skoraj dve tretjini članov za obvezno članstvo. Kako naprej?

Z obveznim članstvom zastopajo vse

V Nemčiji zbornice temeljijo na obveznem članstvu. Zastopajo interese članov in izvajajo nekatere zakonske ukrepe (več registrov, izvajanje storitev, kot je izobraževanje, in dialog s politiko). »Brez obveznega članstva naše naloge ne bi mogli opravljati tako kvalitetno kot sedaj. To kaže tudi primer gospodarske zbornice v Sloveniji,« pravi predsednik bavarske zbornice Heinrich Traublinger. Meni, da lahko le veliko število članov in visoka članarina zagotavljata blaginjo za vse člane, saj zbornica zastopa vse in ne le močnih posameznikov.

»Tudi pri nas približno desetina članov postavlja pod vprašaj smiselnost obveznega članstva in bi del naših nalog predali v roke države, sicer pa se niti ena velika politična stranka ne upa dotakniti obveznega članstva, saj vsi potrebujemo močne obrtne zbornice,« še pravi Traublinger. »Prepričan sem, da s pravimi argumenti pomagamo vladi. Naši predlogi so pravi, ob pravem času in na pravem mestu. Točno vemo, koga zagovarjamo,« pravi predsednik OZS Štefan Pavlinjek.

A kaj, ko so obrtniki sami predlagali referendum o obveznem članstvu in ga tudi izpeljali. Pavlinjek sedaj novelo zakonodaje označuje za preuranjeno: »Nekatere države so v času tranzicije ukinile obvezno članstvo. In posledice? Na Madžarskem razmišljajo o ponovni uvedbi obveznega članstva. Tudi pri nas ne bi smeli razbiti organiziranosti, saj obrt in podjetništvo dihata svojo pot, zaposlujeta in rasteta v velika podjetja.«

Kljub predlagani noveli zakona si v OZS prizadevajo, imeli naj bi tudi podporo članov, da bi klasični obrtniki ostali pri obveznem članstvu, s tem pa bi pri OZS ostalo lepo število članov. Vlada je že objavila novelo zakona o OZS. »Ideja o prostovoljnem članstvu izhaja iz izvedenega referenduma,« drugačno organiziranost zbornice obrazloži Uroš Rožič, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu: »Mi nismo spodbujali referenduma, na OZS so ga izvedli sami. Drži pa, da je tudi v koalicijski pogodbi zapisano, da bomo poslušali članstvo.«

Pravi, da so že sedaj zbornice organizirane različno, na ministrstvu upoštevajo tudi želje, da bi mikro gospodarstvo ostalo pri obveznem članstvu. »V zbornico naj se združujejo le tisti, ki imajo za to interes. Prepričan sem, da bo velika večina ohranila članstvo, saj dobro skrbite za interese članstva. Tudi druge zbornice, ki bazirajo na prostovoljnem članstvu, dobro delujejo,« je še povedal Rožič, kot tudi, da pričakujejo pozitivne gospodarske učinke ob ukinitvi obveznega članstva.

Mala obrt z obveznim članstvom?

Matjaž Han, predsednik parlamentarnega odbora za gospodarstvo, vladne stranke poziva k premisleku: »Pogovorimo se, poslušajmo obrtnike in potem sprejmimo odločitve. S prenagljeno odločitvijo lahko uničimo zbornico in ne vemo, kdo bo zastopal najpomembnejši segment našega gospodarstva.« Tudi vodstvu OZS je pripisal zasluge za vsebino novele zakona: »V javnosti beremo o visokih plačah in odpravninah v zbornici, kar slišijo tudi mali obrtniki. Druga težava pa je referendum, ki ste ga sami pripravili in se ustrelili v koleno.«

V noveli zakona pogreša rešitev vprašanja usode premoženja zbornice, sprašuje se o prihodnji reprezentativnosti OZS, vsem obrtnikom, ki tarnajo, da je članarina deset do petdeset evrov previsoka, pa svetuje, da obrt zaprejo. »Če bomo ukinili obvezno članstvo, to pa je navodilo izvedenega referenduma, OZS ne bo več. Čez nekaj let se bomo spraševali in se čudili, kaj smo uničili,« še pravi Han.

Štefan Grosar, predsednik upravnega odbora OZS, pritrjuje z ugotovitvijo, da se je zbornica z referendumom ustrelila v koleno in sprašuje: »Ali moramo zato ubiti tudi institucijo? Smo nepolitična organizacija, sedaj pa o nas odloča le politika. Zato vztrajam, da mora obrtna dejavnost ostati pri obveznem članstvu.« V nasprotnem pričakuje, da bomo v Sloveniji čez nekaj let imeli le še mojstre iz Bolgarije, Madžarske, Hrvaške, Slovencev pa nič več, saj se tovrstno izobraževanje sedaj plačuje iz članarine. Tudi GZS je danes le še združenje, ki večinoma zastopa le še interese zares velikih podjetij. Tistih, ki zmorejo plačevati članarino.