Učne težave (1)

Ko me je prijateljica vprašala, o čem bom pisala te dni, sem ji odgovorila, da o učnih težavah. Njen presenečeni odgovor se je glasil: »A že? Šola se je komaj začela.« Nasmehnila sem se pričakovanemu pomisleku. Saj ni edina, ki tako razmišlja. Čas za učne težave naj bi za večino nastopil šele po novem letu. Do takrat pa je vendarle še veliko časa, kajne. Ko sem pred štirinajstimi leti organizirala svoje prvo predavanje, sem razmišljala tako, kot razmišljam danes. Na učne težave moramo začeti misliti in se z njimi ukvarjati prvega septembra, ne prvega januarja. Vsa v pričakovanju sem se pripravila na to, da bom staršem delila nasvete o tem, kako naj pomagajo otrokom pri učenju in kako naj se lotijo učnih težav. Na predavanje ni prišel niti en človek. Še muha ni zabrenčala, ko sem začudena pogledovala proti vratom. Učne težave niso debata za september. No, to me ni ustavilo ne takrat ne danes. Kot vidite, vas spet silim z njimi. Zato, ker sem medtem spoznala kar nekaj otrok, ki imajo učne težave in jim pravočasna pomoč še kako koristi. Dovolj je, če bo en sam starš prepoznal učne težave in en sam otrok zaradi tega manj sovražil šolsko delo. Otroci so radi uspešni. Zakaj bi čakali na neuspeh in šele potem ukrepali? Naj bodo naslednje rubrike namenjene vsem vam, ki verjamete, da se šolsko leto ter učenje začneta prvega septembra in ne kasneje. In tudi vsem vam, ki vas že prvih štirinajst dni šole skrbi, kako bo otrok zmogel učne obveznosti. S težavami je bolj preprosto, kot mislimo. Najprej jih moramo zaznati, videti in prepoznati. Tukaj večina raje zamiži in čaka na boljše čase. Če ima otrok učne težave, ni z njim nič narobe. Tudi s starši ne. Večinoma niso potrebni zdravniški pregledi, terapije in obravnave, ki se jih nekateri starši bojijo. Učne težave so del življenja in precejšen delež ljudi kasneje niti ne ve več zanje. Kadar je pomoč uspešna, seveda. Če tega ni, pa iz njih lahko nastanejo druge težave, moteče vedenje, čustvene stiske in predvsem velik padec motivacije za obiskovanje šole. To pa je veliko večja škoda kot počasno branje, kajne.