Pravi spomin te nagovori s srcem
... je dejala Alenka Florenin, osrednja govornica na spominski slovesnosti ob 82. obletnici poboja bazoviških junakov ob spomeniku v Prešernovem gaju.
Kranj - Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič. Njihova imena so vklesana v kraški kamen v Bazovici pri Trstu in v spomenik v Prešernovem gaju v Kranju in pričajo o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti italijanskemu fašizmu. Štiri mlade fante so usmrtili leta 1930. »Za domovino, v kateri bi lahko svobodno govorili v maternem jeziku, so dali največ, kar so imeli: svoje življenje,« je na petkovi spominski slovesnosti poudaril župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj in dodal: »Ohranjamo slovesnost v Prešernovem gaju, da ne pozabimo, kako dragocena je narodnost, da ne dopustimo, da bi se teror fašističnega in nacističnega tipa kdaj ponovil in da z medsebojnimi stiki ohranjamo povezanost Slovencev, ne glede na državne in druge meje.«
Slavnostna govornica je bila Alenka Florenin, županja občine Sovodnje ob Soči. »Spomin na zgodovinska dejanja se ne more podrediti trenutnim okoliščinam in modnim trendom, saj to skoraj vedno privede do pojava izrabljanja spomina. Spomini pa so vezani na dejstva, na dogodke, ki so se uresničili s točno določeno dinamiko in na osnovi predhodnih vzgibov oziroma ciljev. Za dogodke iz preteklosti ne nosimo nobenih odgovornosti, zato ni potrebno, da z njimi opravičujemo današnje odločitve ali neodločitve. Lahko iz njih izhajamo, se učimo, jih posnemamo, soočimo mnenja, nekoristno pa je vsako dejanje, ki vodi k odvečnemu poglabljanju delitev in različnosti … Ravno spomin na bazoviške junake nosi v sebi moč in sporočilnost, ki morata preseči aktualne razmere in razhajanja,« je poudarila Alenka Florenin in se v nagovoru dotaknila tudi Rezije, kjer se nadaljujejo prizadevanja tamkajšnje občine in nekaterih skupin za brisanje slovenske prisotnosti. »Iz težav in skrbi, ki nas obremenjujejo v tem zgodovinskem obdobju, pa je vendarle pokukal žarek optimizma ob novici, da je v imenu občine Trst romalo pismo nadzorništvu za zgodovinsko, umetniško in etno-antropološko dediščino Furlanije Julijske krajine glede državnega priznanja spomenika bazoviških junakov. To je prvi korak k uradnemu priznanju zgodovinskega pomena spomenika,« je še poudarila.