"Dober dan. Še delate ključe?"

Ni ga Gorenjca, ki ne bi poznal ali vsaj slišal za ključavničarstvo Radikovič. Zalka in Franjo Radikovič sta bila celo prva na Gorenjskem, ki sta se ukvarjala z ekspres izdelavo ključev. Gospo Zalko, ki je pred kratkim praznovala osemdeset let, tudi na to obdobje vežejo lepi spomini.

Osemdeset let je Zalka Radikovič praznovala v soboto v družbi sorodnikov, prijateljev, poslovnih partnerjev. Štiriinsedemdeset gostov je ob dobri hrani in glasbi uživalo v gostilni Logar v Kranju. Za plesni ritem je poskrbel Milan Kokalj, Zalkin nečak in dolgoleten član Ansambla Mihelič, ki je ob sebi za to priložnost zbral še nekaj glasbenikov. Kot poseben gost je nastopil Stane Vidmar.

Zalka Radikovič je po rodu Preddvorčanka, rojena na prvega septembra med štiri starejše brate. Ljubljenka torej? Pa se namesto odgovora gospa Zalka samo nasmehne. Njen oče je bil obrtnik, znan tapetnik in sedlar v Preddvoru. Od tod je verjetno podedovala podjetniško žilico; z možem Franjem, ki se je v Slovenijo preselil leta 1951 iz Koprivnice blizu Varaždina, sta odšla v Nemčijo. »S seboj sva imela samo potovalko in veliko volje do dela,« je dejala Zalka Radikovič. V nemško družbo sta se hitro vklopila, gospa Zalka tudi govori nemško, in leta 1964 v deželi Baden–Württemberg, v mestu, kjer izdelujejo Mercedese, odprla gostilno, ki se ji je čez dve leti pridružila še kavarna. Dobrih trinajst let sta delala vse dni v tednu, potem pa se je gospod Franjo leta 1970 preselil nazaj v Slovenijo in v Kranju odprl ekspres izdelavo ključev Radikovič. »Vrnitev v Slovenijo je bila najina želja, za hišo sva tudi že zaslužila,« je dejala gospa Zalka, ki se je v Sloveniji soprogu pridružila leta 1974, ko se ji je iztekla pogodba za najem gostilne. Skoraj petintrideset let sta imela obrt v Kranju, ki se je razširila na sedemnajst zaposlenih. »Imeli smo tudi zastopstvo tujih firm, verjetno smo bili najmočnejši v Sloveniji. 550 objektov Pošte Slovenije smo opremili s sistemi zaklepanja, med drugimi tudi kranjsko policijo, nekatere banke, trgovske centre ... Tesno smo sodelovali s policijo in gasilci, ko je bilo treba odpreti kakšna vrata, gasilce smo tudi izobraževali za odpiranje. Celo z letališča Brnik so nas večkrat poklicali, če se je zataknilo v kakšni blagajni,« se spominja slavljenka.

Ob upokojitvi sta Zalka in Franjo Radikovič obrt prodala švedskemu podjetju, njun sin Frane, ki je veliko pomagal pri poslu, pa je izbral izziv na drugem poslovnem področju. O mami pove: »Je mehka kot žamet in trda kot jeklo. Otroška leta sem si zapomnil po tem, da smo se doma veliko pogovarjali, tudi, ko je šlo kaj narobe,« je povedal Frane Radikovič. Babico Zalko, kot jo kličeta, razveseljujeta vnučki Sara in Hana.

Ob jubileju je Zalka Radikovič za darilo dobila potovanje v Turčijo. »Veliko sva se nadelala z možem v življenju, zdaj pa je čas, da tudi potujeva. Pravzaprav sva bila že skorajda povsod: od Avstralije do Pekinga, vmes kdaj tudi službeno,« je še dejala gospa Zalka in se nasmehnila ob še enem spominu: »Še danes naju kdaj pokličejo in vprašajo, a še delate ključe?«