Slovo od tekem, a ne od športa

Škofjeloška atletinja in olimpijka Brigita Langerholc se je po rojstvu dveh hčera odločila, da se dokončno poslovi od tekmovalnih prog, vendar pa šport ostaja njeno življenje, saj zastopa interese športnikov in organizira vadbe.

Tako kot v športni karieri, katere vrhunec je bilo 4. mesto v teku na 800 metrov na olimpijskih igrah v Sydneyju, je Brigita Langerholc Žager tudi sedaj razpeta med domačo Škofjo Loko in Kranjem. Z družino, možem Urošem in hčerkama Tayo in Ajdo, sicer živijo v Kranju, poletne mesece pa najraje preživljajo v okolici Škofje Loke in v naravi.

Brigita, ki jo je šport zasvojil že v najstniških letih, še sedaj rada teče in ob letošnjih olimpijskih igrah so jo ustavljali številni znanci, ki so jo spraševali, ali se je res dokončno poslovila od tekmovanj. »Po prvem porodu pred tremi leti sem nekaj časa še načrtovala, da bi še trenirala in tekmovala, tako da sem znova šla k trenerju Milovanu Saviću v Pulj. V času nosečnosti in po porodu sem se očitno dobro regenerirala in sem hitro napredovala, vendar pa sem po dveh mesecih ugotovila, da sem znova noseča. Ker sva si z Urošem želela dva otroka, sem se takrat odločila, da dokončno zaključim s tekmovalno kariero. Predvsem sem tekmovati prenehala v glavi in odločitev je bila dokončna. Sem pa zadnje mesece, zlasti ob olimpijskih igrah v Londonu, dobila veliko vprašanj, ali res ne bom več tekmovala in kaj če bi še poskusila,« pravi Brigita, ki v resnici nikoli ni pripravila poslovilne zabave, na kateri bi javno oznanila konec kariere.

»Nekako ni bilo priložnosti, saj sem premišljevala, da bi bila zabava v sodelovanju s podjetjem Tom, ki je bil moj sponzor. Vmes je Tom propadel in nekako ni bilo prave priložnosti, da bi pripravila uradno slovo od vseh, ki so me spremljali. Morda kdaj še bo, morda ne,« pravi Brigita, ki sicer ostaja povezana z atletiko in športom. »Vrhunski šport pomeni ogromno odrekanja, družina ostaja na drugem tiru. Jaz tega enostavno nisem bila pripravljena žrtvovati. Poleg tega po diplomi iz ekonomije sedaj zaključujem magisterij na FDV. Vmes sem pri OKS prevzela mesto predsednice komisije športnikov in se začela ukvarjati s stvarmi, ki ob karieri zanimajo športnike. To je vse od brezplačnega šolanja do zaposlovanja športnikov po končani karieri, kar je v sedanjih časih, ko se povsod varčuje, še težje,« pravi Brigita Langerholc Žager, ki sodeluje tudi pri Fundaciji za šport, predvsem pa še vedno uživa v teku in se preizkuša tudi pri trenerskem delu.

»Po porodu sem začela sodelovati z Atletskim klubom Radovljica, saj me je zanimalo, ali mi bo trenersko delo sploh šlo. Res sem imela malo težav, saj je bilo najprej težko preklopiti s svojih treningov na treniranje drugih. Nato pa sem pri tem začela uživati, dobila sem veliko pozitivnih povratnih informacij in letos sem želela tudi na program panožne športne šole pri ministrstvu, ampak me Atletska zveza ni prijavila, saj nisem imela trenerske licence. Imela pa je nisem zato, ker je zveza že tri leta ni razpisala. Tako sem kar malo razočarana, kar pa ne pomeni, da ne bom več vztrajala. Že lani sva z Alenko Bikar skušali začeti vadbo za odrasle v Ljubljani, kar še vedno ostaja najin načrt, trenutno pa načrtujem, da bom jeseni v Škofji Loki začela vadbo za odrasle – tako imenovane intenzivne funkcionalne treninge, kar je v svetu postalo zelo popularno. To je res zanimiva vadba, ki sem jo najprej preizkušala na sebi, prepričana pa sem, da bo za tiste, ki se vsaj malo ukvarjajo z rekreacijo, zanimiv način oblike rekreacije in oblikovanja postave. Načrtujem, da bi treningi potekali na Trati in v telovadnici OŠ v Podlubniku,« še dodaja Brigita, ki ji šport še vedno veliko pomeni.