Pogled na Raduho od kmeta Bukovnika

Skalna divjina

Raduha (2062 m) - Razgledna gora, na katero vodi več različno zahtevnih poti. Gora, ki v severni steni skriva številne alpinistične smeri. Njena velika znamenitost je tudi Snežna jama, dolga več kot 1000 metrov, globoka več kot 100 metrov, z bogatimi kapniki.

Naš tokratni vzpon bo najvzhodnejši dvatisočak Kamniško-Savinjskih Alp, Raduha. Raduha je grebenska gora, sestavljena iz več vrhov, ki si od vzhoda proti zahodu sledijo takole: Jelovec, Lanež, Mala in Velika Raduha. Drznila bi si reči, da je po videzu bolj podobna karavanškim goram. Zakaj? Zato, ker jo na južni strani krasijo sončni gorski travniki in ruševje, medtem ko je njena severna stran divja, prepadna, skoraj temačna. Njena odlika pa je tudi ta, da sta z obeh strani nanjo speljani čudoviti poti. Pred leti smo Raduho obiskali od Koče na Loki, danes pa bomo potipali njeno severno, skalno divjino.

Predlagam, da se zapeljemo na Jezersko, se spustimo na avstrijsko stran in po nekaj kilometrih zavijemo desno v smeri Pavličevega sedla. Sledi približno 8 kilometrov strmo vzpenjajoče se ceste do sedla, ko spet vstopimo v Slovenijo. Spustimo se nekaj kilometrov in na označenem odcepu zavijemo levo proti solčavski panoramski cesti, ki nas pripelje vse do Črne. Večina ceste je makadamske in po približno 14 kilometrih nas smerokaz usmeri do kmetije Bukovnik in Koče na Grohotu. Na primernem mestu parkiramo in začnemo dobre pol ure dolg vzpon do Koče na Grohotu. Lahko hodimo po cesti, ali pa po stezi skozi gozd, na katero nas opozori smerokaz, ki je zakrivljen na drevesu.

Od koče nadaljujemo v smeri Raduhe. Pot nas najprej preko travnikov pripelje do koče GRZS, kjer zavijemo bolj proti levi. Prej široka pot zdaj postane ozka steza, ki se začne vse strmeje vzpenjati. Kmalu dosežemo križišče, kjer levo zavija zahtevna pot proti Durcam, mi pa zavijemo desno na zelo zahtevno pot proti Raduhi. Pot se najprej zmerno vzpenja skozi gozd, nato pa zavije v levo in preči strma pobočja pod Malo Raduho. Na tem mestu bi opozorila, da je pot polna zemlje, kamenja in korenin, zato je precej nevarna za zdrs. Mestoma si moramo za napredovanje pomagati tudi z rokami. Ko se pred nami pokažejo strme skale, pot zavije ostro levo. Če ne že prej, si na tem mestu nadenemo čelado, saj vstopamo v strmi, divji, skalni svet Raduhe. V spodnjem delu še ni jeklenic, ki pa jih kmalu dosežemo. Pot je dobro zavarovana in nas pelje po levem delu strme grape. Sledi tisti najbolj strm del vzpona, ki je odlično zavarovan. Severna stena Raduhe je resnično mogočna. Malce višje prečimo zagruščeno grapo, nato pa spet sledijo jeklenice in klini proti vrhu. Ko izstopimo iz zavarovane plezalne smeri, se še nekaj višinskih metrov strmo vzpenjamo po grebenu, ko se priključimo poti, ki na Raduho pripelje od Koče na Loki. Do vrha nas loči še nekaj minutk. Če bomo ujeli lepo vreme, bomo imeli na vrhu resnično fenomenalen razgled. Na severni strani se bomo pozdravili z našima starima znankama Olševo in Peco; na jugu so Rogatec in Lepenatka, Menina planina itd. Veličasten je pogled proti zahodu; pogled na Robanov kot, na koncu katerega stoji pregrada v obliki Ojstrice, za njo Planjava, Turska gora, Skuta, Rinke … Zadaj, nekje na severozahodu dominira greben Košute kot najbolj ostra žaga. Če bomo imeli srečo, se bodo videle tudi Julijske Alpe. Od Grohota do vrha Raduhe smo potrebovali slabi dve uri.

Z vrha sestopimo v smeri Koče na Loki, ko pa dosežemo križišče, nadaljujemo levo v smeri Durc. Pot čez Durce je obnovljena, gledano z vrha Raduhe rahlo pomaknjena v desno, da se izognemo nevarnega trdega melišča tik pod vrhom. Pot je nadelana z lesom, mestoma sicer precej blatna in če so blatni tudi naši gojzarji, je nevarnost zdrsa velika. Z Durc nas do Grohota čaka še 45 minut sestopa. Predlagam, da si pri koči privoščimo kakšno lokalno jed, pa tudi samo kislo mleko je odlično. Postrežejo ga posutega z drobnjakom.

Do jeklenega konjička pri kmetiji Bukovnik nas čaka še približno pol ure. Za nami je spet ena lepa tura.

Nadmorska višina: 2062 m
Višinska razlika: 735 m
Trajanje: 4 ure in 30 minut
Zahtevnost: pet zvezdic

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 28. oktober 2020 / 11:07

Omejitve ne veljajo za lovce

Kranj – Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sporočili, da odloka o začasni omejitvi gibanja in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi, ki ju je vlada sprejela zaradi preprečev...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 29. december 2018 / 22:14

Najbolj »decembrsko« je žensko ime Silvestra

Kranj – V preteklosti je otrok po stari ljudski navadi največkrat dobil ime tistega znanega svetnika, čigar god je bil najbližji njegovemu rojstnemu ali krstnemu dnevu. Da je to res, potrjujejo tud...

Zanimivosti / sobota, 29. december 2018 / 22:13

Enotnost

Tako kratke seje občinskega sveta, kot je bila prva, ustanovna ne v Škofji Loki ne kje drugje najbrž v naslednjih štirih letih ne bo več. In tudi tako enotne ne, ko so vsi svetniki soglasno dvignil...

Zanimivosti / sobota, 29. december 2018 / 22:09

Povlje krasijo Petrove jaslice

Domačin Peter Stare jih je pred domačo hišo postavil že osemnajstič, vsakič malo drugače.

Razvedrilo / sobota, 29. december 2018 / 22:08

Jerbas domačih

Kot vsako leto je tudi letos Agencija Media butik v sodelovanju z Občino Gorenja vas - Poljane zadnjo nedeljo pred božičem v telovadnici OŠ Poljane pripravila koncert Jerbas domačih. Letos že enajstič...

Gospodarstvo / sobota, 29. december 2018 / 22:05

O dopolnilnih dejavnostih in trženju pridelkov

Kranj – V okviru projekta Od pridelka do izdelka, ki ga izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Kranj v sodelovanju z Biotehniškim centrom Naklo, Društvom žensk z dežele občine Radovljica in Društvom kmeč...