Investicije v naravo

Šest gorenjskih občin s pomočjo Švice energetsko obnavlja šest javnih stavb - pet osnovnih šol in plavalni bazen. Ne le da bodo plačali le 15 odstotkov vrednosti investicije, na leto bodo zaradi investicije privarčevali med štirideset in sedemdeset tisoč evri zaradi manjših stroškov za ogrevanje, v več občinah bodo odslej tudi prodajali električno energijo.

Uporaba obnovljivih virov se je v zadnjih letih zelo prijela. Investicije so sicer še vedno drage, vendar so menjava ogrevalnih sistemov, obnova toplotnega ovoja stavb, namestitev sončnih elektrarn na strehe (in tudi drugod) postale nekaj običajnega. Tudi v javne stavbe, največkrat v lasti občin, kot so šole, tudi na strehah tovarn je vse več sončnih panelov za proizvajanje električne energije.

Vse to je bilo ob prijavi projekta Obnovljivi viri energije v Alpskem prostoru (REAAL), ki ga je izvedla Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj) v sodelovanju s šestimi občinami ter švicarsko vlado, pred leti bolj kot ne v povojih. »Zanimanje občin po energetski sanaciji javnih stavb je danes izredno veliko,« pravi Bogo Filipič, direktor agencije in vodja projekta, in razloži: »Če so bili na začetku po občinah skeptični, partnerske občine so se v času projekta celo menjale, pa smo mit o uporabnosti obnovljivih virov do sedaj razbili. Tudi pri projektantih, ki v času prijave projekta pred petimi leti možnosti uporabe obnovljivih virov niti niso dobro poznali in smo pri njih naleteli na velik odpor.«

V sklopu projekta se prav v teh dneh izvaja energetska sanacija šestih javnih stavb. Tako bodo v Mestni občini Kranj namestili nov ogrevalni sistem v plavalnem bazenu, do konca leta bo popolnoma prenovljena (in dodatno izolirana) streha, na šolah v občinah Bled, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Kranjska Gora in Žiri so večinoma že nameščene sončne elektrarne, skoraj povsod so se odločili tudi za nov ogrevalni sistem; ali prek toplotne črpalke ali z ureditvijo nove kotlovnice na lesno biomaso, v nekaterih šolah so zamenjali tudi okna in drugo stavbno pohištvo. Investicije znašajo od 590 do 870 tisoč evrov, od tega švicarski mehanizem prispeva kar 85 odstotkov vrednosti investicije, drugo primaknejo občine.

»Na večini lokacij se dela izvajajo nemoteno. Manjše spremembe smo opravili pri Osnovni šoli Gorje, kjer smo s projektom predvideli uporabo toplotnih črpalk, vendar so poskusne vrtine to možnost ovrgle, zato gremo v gradnjo kotlovnice na lesno biomaso. Menjava oken je bila že izvedena,« o poteku izvedbenega dela projekta, ki se je začel junija letos, pravi Filipič. V Osnovni šoli Poljane se bodo v kratkem začela gradbena dela v novi kotlovnici na lesno biomaso, v teku je montaža sončne elektrarne (tako kot tudi na Bledu in v Kranjski Gori).

Vsa dela bodo izvedena do konca leta, le v Gorjah bi se lahko zavlekla tudi v prva meseca leta 2013. Pomen projekta se ne kaže le v novostih, ki jih bodo imele javne stavbe, občine bodo prek njega tudi veliko privarčevale. »Privarčujejo že pri stroških investicije, še bolj pomembni pa so letni prihranki za ogrevanje, ki bodo znašali med štirideset in sedemdeset tisoč evri na leto.

V občinah, kjer smo na stavbe postavili tudi sončne elektrarne, pa bodo prejemali še dodatne prihodke v občinski proračun,« pravi Bogo Filipič. Projekt je švicarska vlada podprla tudi zato, ker prispeva k ozaveščenosti pri uporabi zelene energije in manjšemu onesnaževanju v Alpskem prostoru.