Prostovoljci uredili park

Deset prostovoljcev evropske prostovoljne službe iz šestih držav je urejalo park na območju nekdanje škofjeloške vojašnice. Odprli so ga 1. septembra, ko se je začela tudi nova programska sezona mladinskega centra Rdeča ostriga.

Škofja Loka - Park v nekdanji škofjeloški vojašnici je zelo zanemarjen, zato so se pri Zavodu O, Zavodu škofjeloške mladine, odločili, da poleti izvedejo delovno akcijo in zelenim površinam pod okni mladinskega centra Rdeča ostriga vrnejo nekdanji čar.

Kot je povedal direktor mladinskega centra Matjaž Vouk, je ministrstvo za obrambo, ki še vedno razpolaga s tukajšnjimi površinami, dovolilo obnovo. Enako kot leta 2008, ko so z različnimi recikliranimi materiali poleti 2008 obnovili vrt za Ostrigo, so se lotili tudi parka, prostovoljci, ki so ga urejali ob pomoči aktivistov mladinskega centra, pa so prišli iz šestih držav: Gruzije, Grčije, Bolgarije, Litve, Latvije in Poljske. Po besedah Matjaža Vouka je Evropska prostovoljna služba Zeleno srce program Evropske komisije, ki mladim omogoča mobilnost in pridobivanje novih spoznanj. V Škofji Loki si skupina desetih prostovoljcev pridobiva zlasti gradbene izkušnje, v času svojega prebivanja v Škofji Loki od julija naprej pa je dodobra spoznala tudi mesto in okolico ter tukajšnje ljudi in lokalne navade. Za Ilono Vitkauskaite iz Litve, 22-letno študentko zgodovine, je tisočletna Škofja Loka ravno pravo okolje. Pravi, da tudi v domači državi dela kot prostovoljka, prvič pa je v mednarodnem projektu. Čeprav je delo fizično precej naporno, pa ji je všeč, najdejo se tudi trenutki za ustvarjalnost. Nad svojo prvo prostovoljsko izkušnjo je navdušen tudi Adam Sekowski, 19-letni študent fizioterapije iz Poljske, še posebej pa nad slikovito gorato Slovenijo, tako različno od njegove domovine, ki je »ravna kot miza«.

V parku nekdanje vojašnice so prostovoljci urejali sprehajalne poti in zelene površine, obnavljali zanemarjene klopi, spet postavili fontano pred spomenikom, obnovili pa tudi spomenik Jožeta Gregorčiča Gorenjca. Pri slednjem jim je pomagal akademski kipar Tomaž Furlan, ki je dejal, da ne gre za trajen konservatorsko restavratorski poseg, saj zanj ni bilo denarja, pač pa zgolj za nujno sanacijo. Medtem ko so evropski prostovoljci urejali park, pa so se mladi domačini lotili skejterskega parka. Kot sta povedala Andraž Bernik in Grega Rihataršič, so park, kjer se dnevno rekreira okoli trideset mladih, deluje pa že petnajst let, prav tako odprli 1. septembra. Urejajo pa ga tudi s prostovoljnim delom in pomočjo sponzorjev.