![](/images/20120905/309059985-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Čas za čiščenje odpadnih voda se izteka
Slovenija se je zavezala, da bomo čiščenje odpadnih voda uredili do konca leta 2017. Vladna uredba, ki je stara že pet let, vsem lastnikom stavb, ki do izteka roka (čez pet let) ne bodo priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, nalaga ureditev čiščenja odpadnih voda prek malih komunalnih čistilnih naprav. Do leta 2010 (zadnji podatki) je bilo na njih priključenih zgolj 1211 stavb.
Rezultat uredbe je po petih letih skromen – v letu 2010, torej dobra tri leta po izdani uredbi, je bilo v Sloveniji postavljenih zgolj dobrih tisoč malih komunalnih čistilnih naprav oziroma za 1211 stavb. Malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) ima le malo lastnikov starejših stavb, pri novogradnjah, ki niso in ne bodo priključene na javno kanalizacijsko omrežje, so te tako ali tako obvezne (razen na vodovarstvenih območjih, kjer morajo lastniki poskrbeti za nepretočne greznice; te pa morajo vsako leto prazniti in so stroškovno neučinkovite).
Roki za postavitev čistilnih naprav so znani tako za javne kanalizacijske sisteme in čistilne naprave kot za MKČN – splošni rok je konec leta 2017, vendar na občutljivih območjih, območjih kopalnih voda in vodovarstvenih območjih velja krajši rok – čiščenje mora biti urejeno do konca leta 2015.
Odvajanje voda v greznice je od leta 2007 prepovedano, čeprav je bila družinska hiša prvič naseljena pred (na primer) desetimi leti. Komunalno odpadno vodo je dovoljeno zbirati v nepretočni greznici le na območjih, kjer čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN tehnično ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje MKČN, kot so posebne geografske razmere ali nestalno naseljene stavbe.
Katero napravo izbrati?
Pred odločitvijo za investicijo v MKČN je pomembno, da investitorji (družine ali skupina vaščanov, krajanov) preverijo optimalno zmogljivost naprave in tudi ustreznost (na trgu je bilo in je še veliko cenenih, a ne ustrezno standardiziranih naprav). Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN se šteje za ustrezno, če so upoštevane prepovedi in omejitve pri odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in vode, če očiščena komunalna odpadna voda ustreza zahtevam glede mejnih vrednosti emisij in če mala komunalna čistilna naprava obratuje v skladu z določbami prej omenjene uredbe.
Globe za neizpolnjevanje uredbe so visoke: z od štiri do štirideset tisoč evrov se lahko kaznuje lastnik stavbe – pravna oseba, enaka globa velja za upravljavca (največkrat komunale ali občinski režijski obrati), z od 1200 do 4100 evrov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, tudi občane (fizične osebe), ki ne bodo spoštovali uredbe o čiščenju odpadnih komunalnih voda (ne le postavitev naprave, ampak tudi spremljanje, vzdrževanje naprave in vodenje dnevnika), se lahko kaznuje z globo v višini tristo do 1200 evrov.
Kdor je v dvomih, ali mora sam poskrbeti za odvajanje odpadnih voda ali bo za to poskrbela občina prek javnega kanalizacijskega omrežja, naj vpraša na občino oziroma pristojno komunalo. V skladu z zakonom o varstvu okolja vsaka občina opredeli območja, ki niso prioriteta za opremljanje z javno kanalizacijo in jih, z drugimi besedami, opredeli za območja, kjer se bo odvajanje in čiščenje odpadne vode izvajalo prek malih, individualnih ali skupinskih čistilnih naprav. Ta območja so praviloma vsa poseljena območja, ki so zunaj območij zgoščene poselitve.
Cene naprav zelo različne
Kateri občani morajo sami (ali v skupini) poskrbeti za MKČN, je torej jasno, katero izvedbo bodo izbrali, pa je odvisno od njih. Na trgu je mogoče kupiti različne naprave, ki zagotavljajo čiščenje komunalnih odpadnih voda iz enostanovanjske hiše in imajo nazivno obremenitev od štiri do šest populacijskih ekvivalentov. Cene odstopajo od ponudnika do ponudnika, odvisne so uporabljene tehnologije, strokovnjaki pa trdijo, da je strošek nabave pri rastlinskih čistilnih napravah relativno manjši, čeprav se tudi cena bioloških čistilnih naprav iz leta v leto manjša. Celotne stroške sicer sestavljajo stroški investicije, stroški obratovanja in vzdrževanja.