Nad nemotenim potekom izkopavanj skrbno bedi arheologinja Marija Ogrin. (Foto: Igor Kavčič, Tomaž Lauko)

Živahen že pred tisoč leti

Od začetka avgusta na Voglu, tako rekoč sredi smučišč, potekajo arheološka izkopavanja. Zanimive najdbe v izkopanem tlorisu nekdanjega objekta.

Bržkone ni Slovenca, ki je že stopil na smuči pa ne bi vedel, da je Vogel eno naših najbolj priljubljenih visokogorskih smučišč. Čudovito okolje gora nad Bohinjem pa poleg tega, da poleti kaže povsem drugačno podobo kot v smučarski sezoni, v sebi skriva tudi bogato zgodovino. Smučarje so zamenjali pohodniki, teptalne stroje in vrtenje vlečnic pa živina, ki jo priženejo na pašo iz doline. V letošnjo sliko Vogla pa se je vključila tudi arheologinja, sicer direktorica Gorenjskega muzeja Marija Ogrin, ki vodi arheološka izkopavanja v bližini smučarske proge Kratki plaz. »Tokratna izkopavanja niso nadaljevanje, vsekakor pa sodijo v kontekst arheoloških raziskav, ki so v pogorju Vogla v okviru mednarodnega projekta Iron Route (Železna pot) potekala med letoma 2005 in 2007. Rezultati tega z evropskimi sredstvi podprtega projekta so s tablami označene poti, spremljajoča zloženka in vodnik ter vključitev teh petih poti v turistično ponudbo Bohinja, med drugim tudi v okvir Dnevov pohodništva v Bohinju,« je uvodoma povedala Ogrinova in dodala, da sta novo lokacijo lansko jesen naključno odkrila ljubiteljska arheologa, poznavalca alpskega visokogorja Janez Bizjak in Miran Bremšak. Z Zavodom za varovanje kulturne dediščine in Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani so najdišče evidentirali in ga vpisali kot arheološko lokacijo. Na podlagi topografskega pregleda in prvih najdb ter testnih sond lani jeseni so ugotovili, da gre za izjemno dobro ohranjene kamnite temelje stavbe pravokotne oblike. Našli so nekaj keramike iz pozne antike, dve bronasti fibuli, ostanke železove rude …

Najdbe, sledi tlorisa objekta in okoliški teren, v katerem je mogoče prepoznati morebitne rudne jame, dajo vedeti, da je človek na Voglu že pred tisoč in več leti posegal v tamkajšnjo naravo in jo preoblikoval. Mnogo preden je v sedemdesetih letih tu začel nastajati sodobni smučarski center. Ker gre za visokogorsko najdišče, izkopavanja potekajo na višini okrog 1700 metrov, so ekipi na terenu v smislu lažjega dostopa in siceršnje logistike na pomoč priskočili tudi v Žičnicah Vogel, sicer pa so za izkopavanja pet tisoč evrov namenili tudi v proračunu občine Bohinj.

Izkopavati so začeli šestega avgusta in dela na terenu trenutno še potekajo. V ekipi vseskozi sodeluje sedem, osem mladih, Ogrinovi pa so v pomoč tudi strokovni sodelavci, saj gre seveda za eno od aktivnosti Gorenjskega muzeja, ki deluje na področju Bohinja. »Doslej smo odkopali kamnite temelje objekta, ki kažejo na to, da je šlo za zelo enostaven suhi zid brez malte, širok 70 centimetrov. Na prostoru pred stavbo je ogromno žganine, keramike, železove rude, veliko je bobovca, limonita. Pred dnevi smo izkopali železno kresilo, brusilne kamne, železen nož … Našli smo tudi material, podoben žlindri, in prav zanimiva bi bila njena potrditev. To bi nam dalo vedeti, da je tu, v gorah, potekal tudi nadaljnji postopek, morebiti so rudo tudi talili,« razmišlja Ogrinova in potrjuje, da so nekoč tudi tu čez potekale poti na primorsko stran.

Celotna odprta površina sonde je 11 x 13 metrov, odstraniti je bilo treba vsaj tisoč let staro rušo, sprijeto s kamenjem in prepleteno s koreninami. Delovne razmere so drugačni kot v dolini, res pa je, da jim gre na roko dobro vreme. Kot je dodala, so Matija, Miha, Peter, Ana, Janez, Emil, Lucija, Vilma, Janez, Katarina prava terenska ekipa in jim gre kar dobro na terenu.

Jeseni nameravajo rezultate izkopavanj predstaviti na razstavi, v času zimske sezone tudi na gornji postaji žičnice. »Moja dolgoletna želja je, da bi v obnovljenem Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici namenili prostor tudi predstavitvi zgodovine Bohinja od prazgodovine do 20. stoletja. In tam bi mesto našle tudi nekatere najdbe izkopavanj v visokogorju okrog Bohinja.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 5. julij 2007 / 07:00

Zmagal kosec z Gorenjske

Tomaž Oblak je bil najboljši med 18 slovenskimi kosci, pri ženskah pa je bila lanska prvakinja Marta Bukovec druga.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Brdo - nova prestolnica Evrope

Leto je naokoli in napočil je čas za letopis. Letopis Gorenjska 2007 je že štirinajsti po vrsti.

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Radovljičani častili Linharta

December 2006

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Slava tolarju, čast evru

Januar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Jerman med slavnimi smukači

Februar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Rusi na Jesenicah

Marec 2007