Korak naprej

Sonce počasi izgublja poletni zagon in čas je za novo šolsko leto. Lepo je videti mlajše otroke, ki iščejo svoje ime na seznamu, in tiste malo starejše, ki se v gručah zbirajo v okolici šole. Šola je več kot prostor za pridobivanje znanja. Druženje je neizogibno. Zato je prav, da otroke opremimo tudi s socialnimi veščinami, da se bodo znali pogovarjati, navezovati stike, skrbeti zase, se postaviti zase in znali sobivati. V ozkem krogu družine včasih spregledamo, da otroci nečesa ne obvladajo. Avtomatično odgovarjamo namesto njih, rešujemo njihove težave in delamo zanje, namesto z njimi. Ko pridejo otroci v šolo, se krog razširi in šele takrat so nekatere stvari bolj vidne kot doma. Prevelika zaščita, razvajenost, neupoštevanje pravil, slabo prilagajanje na spremembe, nestrpnost, nemir in še kaj opazimo prej v širšem krogu kot v družini. Najbrž zato, ker je težko sprejeti, da nam nekaj pri vzgoji ne gre od rok. S tem ni nič narobe, saj nihče ni popoln. Koristno pa je, da slišimo in vidimo, kaj se dogaja, in si takrat vzamemo čas za premislek. Življenje in z njim vzgoja otrok nista nič drugega kot učenje. Če nekaj naredimo narobe, lahko (skoraj) vedno popravimo. Starši imamo na voljo več poti, ki vodijo v šolo in iz nje. Lahko smo samo opazovalci, napadalci ali sodelavci. Kaj bomo, se odločimo že kmalu in le redko te vloge zamenjamo. Najlažje je biti opazovalec. Za ego zelo paše biti napadalec. Sodelavec pa je tisti, ki si ga v šoli želimo. Zakaj? Ko učiteljica staršu pove, kakšne težave ima otrok, je starš tisti, ki naredi odločilen korak, da se težava reši. Ni problem, če je otrok plašen, razvajen, napadalen, apatičen. Težava je, če tega nočemo videti. Še večja je, če se začnemo ukvarjati s tem, kdo je kriv, namesto da iščemo rešitve. Zato govorim o koraku naprej. Tako kot bodo otroci v ponedeljek naredili korak na svoji poti, tako ga naredimo tudi starši. Ko bodo težave, se spomnimo na to, da imamo izbiro, kako jih rešujemo. Lažje jih rešujemo, če nas je več. Od napadalcev smo v šolah že utrujeni. Gledalci so sicer zaželeni, vendar samo na proslavah. Pridite in bodite naši sodelavci.