Bogastvo barv Roussillona

Očitno smo nekaj ugodja prejšnjega večera prenesli tudi v naslednje jutro, saj smo tja do dopoldneva delovali precej uspavano, »da še vode ne bi zmot'li«, kot bi tako stanje slikovito upesnil Iztok Mlakar. Medtem ko sta Zala Julija in Bor šla v lov za rekreativnimi kapacitetami kampa ter se preizkusila v mini golfu in tenisu, smo odrasli za dnevni cilj izbrali ogled mesteca Roussillon, ki je znano predvsem po pridobivanju okre, ki je podlaga mnogim barvnim odtenkom od zlato rumene do rdeče rjave.

Okolje, ki ga bomo sicer raziskovali naslednje tri, štiri dni, sicer sodi v departma Vaucluse. Ime izhaja iz latinskih besed valis in clausa, kar bi pomenilo zaprta dolina. Na zahodu teče reka Rona, na severu ga zapira hriboviti svet, ki se razteza proti vzhodu, kjer manjše in večje vzpetine že sramežljivo napovedujejo Alpe, na jugu pa teče reka Durance, ki smo jo že srečali v Alpah. Ne dvomim, da je dolina pred tisoč in več leti zaradi naravne lege res delovala precej zaprto pred preostalim svetom, danes pa je lahko dostopna in velja za eno najbolj zanimivih pokrajin na jugu Francije.

Mestece Roussillon, ki danes šteje okrog 1300 prebivalcev, je opazno že iz doline, saj gručasto naselje leži na velikem rjavem skalnem pomolu, imenovanem Mont Rouge. Obdajajo ga pečine in vdolbine različnih barvnih odtenkov, od rdeče prek oranžne in zlate do bledo rumene in bele. Tu je namreč najbogatejše najdišče okre v Franciji in Roussillon je nekoč po vsem svetu slovel po izdelovanju barvnih pigmentov in barvil. Odkar je sredi prejšnjega stoletja proizvodnja okre izgubila tekmo s sintetičnimi barvili, jo izdelajo le še za vzorec, potomci domačinov, ki so skoraj dvesto let živeli od nje, pa ta čudežni »prah« dandanašnji tržijo skozi turizem.

Več kot odlično.