Kulturne teme so njena strast

V poletnih večerih lahko na prvem programu Televizije Slovenija spremljate oddajo Poletna scena, nekakšen kalejdoskop poletnega festivalskega, kulturnega, pop kulturnega in filmskega dogajanja, ki ga iz studia 5 gledalcem predstavljajo izkušeni televizijski voditelji. Med njimi naletimo tudi na Gorenjko, doma iz Mošenj pri Radovljici, Natašo Globočnik.

Še prej kot z novinarstvom je bila Nataša povezana s kulturo. Že od majhnega. Plesala je balet in sodobni ples. Ko je prišla na fakulteto, se je čisto po naključju spoznala s pisnim medijem. Prebirala je kolumne Vesne Milek, gledala serijo Seks v mestu in katapultiralo jo je v Ljubljano, zanjo v prestolnico novega, sodobnega in trendovskega. »Tako sem jo tudi doživela.«

Želela je raziskovati in odkrivati. Potem je nekega dne naletela na razpis za avdicijo za voditelje in novinarje na Televiziji Slovenija. Pa se je odločila in se je udeležila. »Brez pričakovanj, bolj iz radovednosti. In med dvesto prijavljenimi kandidati smo po treh krogih po pol leta ostali trije. Vaje pred kamero, govorne vaje, fonetične vaje, strokovno pripravljanje – vse to me je neizmerno preplavilo.«

Nataša je danes na televiziji že deseto leto in vedno znova je ponosna, da je del ekipe nacionalne televizije. Je kreativna novinarka, specializirana za kulturne teme. »Drugje se ne vidim. Morda me zanimajo še teme, ki so vezane na potovanja, kar pa je moja druga strast.«

Ob delu rada še povezuje in moderira dogodke, kar je zelo specifična oblika nastopanja pred občinstvom in ji predstavlja velik izziv. »Skrbim, da se sproti razvijam in da ne zaspim v posamezni novinarski, poročevalski zvrsti.«

Že od začetka študija živi v Ljubljani. Sprva v najemniškem stanovanju – zelo študentsko s cimrami in cimri, danes s partnerjem, za katerega pravi, da je njena sorodna duša. Zanimiv je njen pogled na pločevino, ki je v Ljubljani ne manjka. Pravi, da se zaveda prednosti, da se na delo lahko vozi s kolesom; če je vreme slabo, pa z mestnim avtobusom. Zagovarja odgovorno ekološko življenje in ima avto le za daljše izlete.

»V Ljubljani bi se nedvomno uporaba avtomobilov morala zmanjšati. Še malo pa bo v prestolnici na preizkušnjo vpeljan 'car sharing'. Koncept, ki je ponekod v tujini že uveljavljen. Upam, da bo uspel.«

Letos se kot voditeljica v Poletni sceni Nataša pojavlja prvič. Izbrana je bila med sedmimi voditelji, med katerimi recimo najdemo voditeljice, kot je Mojca Mavec. Prvič je doživela tudi nastop oziroma vodenje v živo.

»Po začetni adrenalinski izkušnji sem tudi v tem začela uživati. Sicer pa septembra že v šesto sezono stopa oddaja o oblikovanju ARS 360, kjer sem sourednica in sovoditeljica. S kolegico Andrejo Kočar se izmenjujeva kot urednici in skupaj pripravljava petnajstminutno oddajo o zanimivi arhitekturi in oblikovanju doma in po svetu. Letos sem s snemalno ekipo obiskala tudi najprestižnejši in največji sejem pohištva na svetu Salone Di Mobile v Milanu. Bilo je izjemno. Tako sem videla, da kot novinar resnično potrebuješ mednarodne izkušnje, da lahko dobiš ustrezno distanco do svojega dela in ne nazadnje do področja, ki ga pokrivaš. Tudi moj urnik dela je zelo specifičen. Ko pridem domov, še vedno razmišljam o oddaji. Kot urednik ves čas podzavestno ali zavestno spremljam teme, iščem ideje in sem na preži; kot voditeljica in novinarka pa sem s trenutnim položajem zelo zadovoljna, me polni in dela ustvarjalno. Zdi se mi, da sem že nekaj dosegla v življenju, in sem mirna.«

Kako pa Nataša gleda na – lahko bi rekli že kar neke vrste miselnost, da morajo biti televizijske voditeljice vitke, lepe, všečne poslušalcu oziroma gledalcu. Prave spogledljivke s kamero in s prijetnim zvenom glasu.

»Pomembna je 'televizičnost', ne klasična lepota. Fotogeničnost, ne manekenstvo. Televizija je zelo specifičen medij.«

Ko je Nataša začela šolanje na Televiziji Slovenija, je točno vedela, zakaj je bila izbrana. Imela je prave predispozicije in pri dvajsetih letih se lahko človeka zelo dobro oblikuje. To je bila pravzaprav njena prednost. Starši so jo pri vsem, kar je izbrala, vedno podpirali in je vesela, da jo razumejo, ji stojijo ob strani. Pred dvema letoma in pol je doživela tudi posebno preizkušnjo v življenju, operacijo glave. Kot da se je še enkrat rodila, pravi Nataša.

»Tisti bralci, ki imajo podobno izkušnjo za seboj, bodo vedeli, kaj mislim. Od takrat imam popolnoma nove prioritete in tudi sistem vrednot je od takrat drugačen. Bolje izkoristim vsak dan posebej, sem bolj srečna ob malenkostih, ki se mi zgodijo in pogosto, ko se s kolesom peljem na delo, si mislim, kako sem srečna, da lahko to spet počnem. Skušam biti pozitivna v življenju in se obdajam z ljudmi, ki mi lahko enako energijo vračajo. Zavedam se, da imam srečo, da sem danes popolnoma zdrava, in to je bila moja iniciacija za življenje. Zdaj to vem.«