Škofje vernikom: ostanite enotni

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Gorenjska / petek, 17. avgust 2012 / 06:00

V najpomembnejših slovenskih Marijinih božjepotnih središčih so bile v sredo, na veliki šmaren, slovesne maše. Na Brezjah je maševal ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.

Brezje - S procesijami, nočnim bedenjem in molitvami za dobro Cerkve se je že v torek zvečer začelo praznovanje Marijinega vnebovzetja ali velikega šmarna, največjega Marijinega praznika. V cerkvah in kapelah, posvečenih temu dogodku, so bile slovesne maše, največ vernikov pa je romalo v glavna Marijina božjepotna središča v slovenskih nadškofijah oziroma škofijah: v murskosoboški v Turnišče, v mariborski na Ptujsko Goro, v celjski v Petrovče, v novomeški na Zaplaz in v koprski na Sveto Goro.

Maševali so nadškofje oziroma škofje. Kardinal Franc Rode je na praznični dan maševal v Novi Štifti pri Ribnici, že v torek zvečer pa so v Strunjanu z mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Stres, počastili petstoto obletnico Marijinega prikazanja dvema čuvajema vinogradov. Na sredinih slovesnih mašah so škofje z romarji obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar so prvič storili pred dvajsetimi leti.

Osrednja slovesnost v ljubljanski nadškofiji je bila na Brezjah, kamor se je po oceni redarjev z okrog 1700 osebnimi avtomobili pripeljalo okrog pet tisoč romarjev. Maševal je ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je v pridigi govoril predvsem o Mariji kot materi Cerkve in njeni vzornici. »Če ne bi bilo Cerkve, ne bi bilo vere, ki jo napajamo iz istega tisočletnega verskega izročila naših prednikov. Cerkev nas tudi vzgaja k ljubezni do bližnjega. Spodbuja nas, naj pomagamo bratom in sestram, ki so v stiski,« je povedal nadškof.

Brezjanske romarje je spomnil na njihove naloge v sedanjih razmerah. »Kakor imamo namreč samo eno mater, kakor imamo eno samo domovino, tako imamo tudi eno samo Cerkev. Vsem trem dolgujemo sinovsko ali hčerinsko ljubezen in zvestobo, pa tudi skrb in odgovornost. Kadar se katera koli od njih znajde v težavah, od svojih otrok upravičeno pričakuje, da ji bodo ostali zvesti in ji ne bodo obrnili hrbta. To ne pomeni, da si smemo zatiskati oči in ušesa pred tistim, kar ni prav. Pomeni pa, da smo v sodbah dobronamerni, pošteni, pravični in resnicoljubni, da iščemo rešitve, da za Cerkev molimo, se v njeno delovanje zavzeto vključujemo z dobrimi deli in zanjo darujemo svoje trpljenje. Časi so težki, zato moramo biti pogumni in močni, trdni in zvesti. In kje najti moč? Vsi vemo: V slogi in edinosti. To velja za domovino, to velja za Cerkev,« je sklenil pridigo nadškof Anton Stres.

K zvestobi Cerkvi in enotnosti so v pridigah spodbujali tudi drugi slovenski škofje. Celjski škof Stanislav Lipovšek je v Petrovčah dejal, da se mnogi sprašujejo, kako se lahko v Cerkvi dogajajo take nepravilnosti in zlorabe. Nekdo, ki ima šibko vero, se lahko zaradi tega Cerkvi odtuji in razočaran odide. Ustrezne službe morajo raziskati napake in grešna dejanja. Novomeški škof Andrej Glavan je opozoril, da niti v najhujših časih Cerkev ni preživljala take krize kot danes. Kardinal Franc Rode je povedal, da zadnja medijska nevihta ne bi smela omajati zaupanja v Boga in nas ne bi smela pahniti v malodušje in pesimizem. Murskosoboški škof Peter Štumpf pa je v pridigi v Turnišču dejal, da so nekateri v Cerkvi zgubili čut za pokorščino in plovejo v napačno smer. Brez spoštovanja avtoritete grozi stanje brezupa, kaosa in uničenja.