Slavki je šlo dobro od rok

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 16. avgust 2012 / 06:00

Spet smo se odpravili na obisk v okolico Celja, žal se z Jezersko kraljico tokrat nismo zapeljali, smo se pa v Termah Dobrna strašno zabavali ob petju gorenjskih pesmi, ki jih kar ni in ni hotelo biti konec.

Šmartinsko jezero je umetno, nastalo leta 1970 po dograditvi pregrade Loče na potoku Koprivnica in s tem so se Celjani rešili nevarnosti, da bi Savinja poplavila mesto. Domačini ga včasih v šali imenujejo kar 'celjsko morje', smo se pa v petek Glasovi izletniki že zaradi sončnega vremena veselili panoramske vožnje po njem z Jezersko kraljico, a nam vožnja z ladjo tokrat ni bila usojena: kraljica se je namreč v zadnjem trenutku pokvarila. Vseeno je kapitan Robert poskrbel za topel sprejem, povedal veliko o samem jezeru, potem pa vse, ki so želeli, po okoliški poti, mimo animacijskega prostora, pospremil na krajši sprehod.

Pot smo nadaljevali do priljubljenih Term Dobrna. Popoldne smo preživeli v simpatični družbi animacijskega teama, kjer je animator Dejan morda malo prepozno ugotovil, da Gorenjci obvladamo domačih napevov za več ur. Za prvo igro je namreč izbral deset tekmovalcev, pravila pa so bila taka, da vsak poje deset sekund neko pesem, te se ne smejo ponavljati in potem sledi izpadanje, dokler ne ostane zmagovalec, ki je do zadnjega znal zapeti kakšen napev. Stane, Norma, Lojze, Alja, Vlado, Nada, Zdravko, Milena, Marjan in Anica so zdržali kar dobre tri kroge, preden so sploh začeli razmišljati, katero pesem še znajo. Pesmi kar ni in ni zmanjkalo. Slišali smo vse od narodnih, partizanskih, veselih, žalostnih, pogrebnih, šaljivih do otroških napevov. In to v veliki večini slovenske, pa že tu je ura minila, kot bi mignil. Zmaga je šla v ženske roke - Alji, pa se mogoče petje še ne bi zaključilo, če se Marjan slučajno ne bi zmotil in zapel pesmi, ki smo jo že slišali. Naslednji dve igri pa sta bili Slavkini. Najprej so trije tekmovalci poskušali žogice za pingpong z odbojem od mize spraviti v posodico z vodo in najhitrejša je bila Slavka; ko pa so pri zadnji igri tekmovali pari, kjer so gospe s privezanim jabolkom na vrvici poskušale pokrovček poriniti v ‘gol' - med noge stola, na katerih je sedel soprog, se je spet najbolje odrezala Slavka, s stola pa jo je spodbujal soprog Vladimir.

Sledilo je kopanje, in ker je v kavarni Hotela Vita zvečer igrala živa glasba, je tokrat na Glasove izletnike čakalo tudi plesišče. Meteorjev šofer Aleš je v večernih urah poskrbel, da smo na Gorenjsko prišli hitro in varno, pa tudi Arvajeva kranjska klobasa je v zadnji nagradni igri dobila svojega lastnika, pravzaprav lastnico.