Znižanje bonitetnih ocen

Slovenija je pod močnim pritiskom finančnih trgov.

Kranj - Tri bonitetne agencije so Sloveniji znižale bonitetno oceno, posledica je tudi znižanje tovrstnih ocen bankam in nekaterim družbam, v katerih je država večinska lastnica. Agencija Moody's je znižala bonitetno oceno Telekomu Slovenije in SID banki ter obveznicam SID banke, Abanke Vipa in Factor banke z državnim poroštvom, agencija Standard & Poor's skupini Triglav (Zavarovalnici Triglav in Pozavarovalnici Triglav Re) in Pozavarovalnici Sava Re, bonitetna agencija Fitch pa oceno dolgoročnega dolga šestim bankam - Novi Ljubljanski banki, Novi KMB, Abanki Vipi, Gorenjski banki, Banki Celje in Probanki, pri tem pa jo je Gorenjski banki znižala le za eno stopnjo.

Agencije so med pomembnimi razlogi za znižanje bonitetne ocene Sloveniji (in z negativnimi obeti za naprej) izpostavile predvsem poslabšanje razmer v bankah, vse višjo ceno slovenskega zadolževanja in omejen dostop do finančnih trgov. Ugotavljajo tudi, da je gospodarstvo precej odvisno od izvoza, oslabljen podjetniški sektor pa povečuje davčne težave in otežuje prizadevanja vlade za stabiliziranje dolga. Ob naraščajoči politični polarizaciji je tudi vse manj političnega soglasja za načrtovane strukturne reforme v državi.

Na znižanje bonitetne ocene so se odzvali na ministrstvu za finance, kjer ugotavljajo, da agencije niso upoštevale ukrepov vlade za konsolidacijo javnih financ ter dogovora glede fiskalnega pravila in reševanja slabih terjatev. »Slovenija se po višini primanjkljaja in državnega dolga ne more primerjati s Španijo, Italijo ali Grčijo, prav tako pa problematika bančnega sektorja ni tako velika kot, na primer, v Španiji,« so povedali na ministrstvu in dodali, da v Sloveniji zdaj ni potrebe po pomoči iz evropskih mehanizmov, saj denar na računih države (ob razpoložljivih instrumentih financiranja) tudi v zaostrenih razmerah na finančnih trgih omogoča nemoteno izvajanje proračuna do konca leta. Javno finančni primanjkljaj je ob koncu lanskega leta predstavljal 6,4 odstotka BDP-ja, ob koncu letošnjega leta naj bi bil blizu 3,5 odstotka, v prihodnjem letu pa naj bi se znižal pod tri odstotke.

Vlada je letos že sprejela zakon za uravnoteženje javnih financ in rebalans proračuna ter dokapitalizirala NLB kot največjo slovensko banko, jeseni bo oblikovala zakonodajno rešitev za upravljanje slabih bančnih terjatev, v vladnem postopku je predlog učinkovitejšega upravljanja državnih naložb, nadaljevala pa bo tudi s prizadevanji za uvedbo fiskalnega pravila v slovenski pravni red ter s pripravo strukturnih reform.