Zahtevati moramo račune

"Celovitega pristopa za zmanjšanje obsega sive ekonomije v vsej zgodovini Slovenije ni bilo. Veliko bi lahko naredili z odnosom državljanov do najemanja storitev in del na črno," pravi Pavel Sedovnik.

Ljubljana - Sivo ekonomijo pozna ves svet. V nekaterih razvitih državah v majhnem obsegu celo spodbuja nacionalno ekonomijo, po drugi strani jo v večini držav zavira. Sestavljena je iz treh delov: iz kriminalnih dejavnosti (prodaja drog, orožja, prostitucija …), dela na črno in aktivnosti gospodinjstev. »Naši podatki, ki izhajajo iz tujih priznanih institucij oziroma ilegalnih gospodarskih aktivnosti, te pa so uporabljale priznane metode raziskovanje, kažejo, da je v Sloveniji sive ekonomije med 27 in 29 odstotkov bruto domačega proizvoda,« pravi Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtno podjetniške zbornice Slovenije.

Slovenija je po obsegu sive ekonomije nad povprečjem držav Evropske unije.

»Visoko nad povprečjem, enako tudi v državah OECD. Obseg sive ekonomije je pri nas bistveno prevelik. Obrtniki in podjetniki opozarjajo na nelojalno konkurenco.«

Delo na črno marsikdo enači z delom obrtnikov in malih podjetnikov.

»Zagotovo se to pojavlja tudi v legalnem sektorju. Zakaj? Preprosto ne morejo konkurirati subjektom iz sive ekonomije. V nekaterih panogah so legalni gospodarski subjekti prisiljeni delati na črno (brez računa), če želijo obstati. Pritisk na legalno ekonomijo raste tudi z nelojalno konkurenco podjetij iz EU, zato se morajo prvi prilagoditi ali pa jih ne bo več. Zato moramo problem sive ekonomije reševati celovito in več pozornosti nameniti nadzoru. Naši podjetniki v Avstriji so neprestano pod nadzorom.«

Pri nas visok obseg sive ekonomije zavira rast gospodarstva, v nekaterih državah pa spodbuja gospodarsko rast.

»Siva ekonomija ima pozitivne učinke na inovativnost, ko podjetniki začnejo v sivem polju, po dosegu določene stopnje razvoja pa preidejo v legalno ekonomijo. Zelo občutljiv element sive ekonomije je sociala, saj prebivalstvo lahko premaguje svoje osebne finančne stiske. Na drugi strani imamo negativne javne finance, manj plačanih davkov in prispevkov. S tridesetimi odstotki obsega sive ekonomije v BDP pademo v spiralo, ko gre lahko le še slabše. Žal v Sloveniji v zadnjih desetih letih nismo sprejeli ustreznih ukrepov za zmanjšanje obsega sive ekonomije.«

V času gospodarske krize politika spodbuja sivo ekonomijo zaradi zagotavljanja socialnega miru. Paradoks je, da so države z največjim obsegom sive ekonomije danes v največjih finančnih težavah - Grčija, Španija, Italija … Se lahko podobno zgodi pri nas?

»Tudi. Poznamo težave s proračunom. Gospodarska kriza vpliva na obseg sive ekonomije. Število brezposelnih je naraslo, vsi ne sedijo doma križem rok, nekaj delajo. Kriza je prinesla težave tudi potrošnikom, ki iščejo cenejše produkte, storitve. Ali zares kupujejo ceneje, je drugo vprašanje - če mi nekdo nekaj naredi na črno, je seveda ceneje - ampak brez plačanega davka izgublja tudi država. V zadnjih letih smo soočeni z bojaznijo, da bo sive ekonomije v prihodnje še več. Gre za čezmejno opravljanje storitev. To področje v Sloveniji ni regulirano, saj podjetja, ki prihajajo k nam, delajo po standardih iz držav, iz katerih prihajajo. V Prekmurju in na Štajerskem je veliko podjetij v gradbeni dejavnosti in v zaključnih delih v gradbeništvu iz Madžarske in Slovaške, ki izvajajo nelojalno konkurenco domačim podjetjem. Konkurenčni so zato, ker so plače delavcev veliko nižje, zaradi nepreglednosti ne plačajo davkov niti doma. Prihodnje leto vstopa v EU tudi Hrvaška. Bojimo se tega pritiska.«

V katerih panogah je največji obseg sive ekonomije? Gre za gradbeništvo, gostinstvo, servis vozil …?

»Vse našteto. Najbolj problematične dejavnosti so tiste, ki se izvajajo v zasebnih prostorih. Te je najtežje kontrolirati. Obnova stanovanj se dogaja za zaprtimi vrati, enako osebne storitve, ne smemo pozabiti na veliko število 'črnih' avtomobilskih servisnih delavnic.«

OZS je že predlagala več ukrepov. Kaj konkretno?

»Z enim ukrepom se sive ekonomije ne da zmanjševati, odpraviti je tako ali tako ne moremo. Pa vendar so države v svetu z manj kot desetimi odstotki obsega sive ekonomije, na primer Avstrija in Švica v Evropi, še bolj uspešni sta ZDA in Japonska (obe pod sedmimi odstotki BDP). V vseh naštetih državah državljani spoštujejo legalno ekonomijo. V zbornici smo sicer predlagali tri vrste ukrepov. Prvi je posodobitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, saj sedanji zakon določa preveč izjem, katere storitve in koliko jih lahko nekdo naredi sam. V ta sklop spada tudi regulativa po zakonih o graditvi objektov, zakon o kmetijstvu in podobno.«

Zelo pomembne so tudi davčne spodbude.

»Naslednji ukrep so spremembe davčne zakonodaje, saj bi s tem spodbudili prehod iz sive v legalno ekonomijo. Predlagamo nižje davke v prvih letih poslovanja novega gospodarskega subjekta, predlagamo tudi spodbude za zaposlovanje. Spremenili bi pavšalno obdavčitev mikro podjetij, saj sedanji predlog ni dovolj stimulativen. Tretji ukrep je namenjen stimulaciji potrošnikov. Ti morajo zahtevati račune, najemati storitve pri legalnih poslovnih subjektih. Poznamo pozitivne primere iz Švedske, kjer imajo največjo gospodarsko rast, obseg sive ekonomije se je bistveno znižal, podobno tudi Nemci. Prebivalci so stimulirani tako, da z zbiranjem računov zbirajo svojo dohodninsko olajšavo. Mi smo predlagali akcijo Vsak račun šteje.«

Te rešitve ste predlagali že leta 2010. Vas vladajoči poslušajo?

»V prejšnji vladi smo se pogovarjali, ustreznega posluha ni bilo. Doživeli smo poskus zmanjševanja možnosti gotovinskega poslovanja, kar je bil popoln strel v prazno. Tudi novi vladi smo predlagali več ukrepov, ki naj bi jih sprejeli s tretjim paketom ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Ali jih bodo upoštevali, ne vem.«

Imate upanje za izboljšave?

»Koalicijska pogodba govori o ukrepih za zmanjšanje obsega sive ekonomije. Ti ukrepi sedaj niso niti v fazi priprav.«

Čeprav bi s tem rešili vrzel v državnem proračunu.

»Zagotovo, raslo bi število novih podjetij in zaposlovanje, pobrali bi več davkov, čeprav z nižjo stopnjo, več bi pobrali prispevkov. In če bi s temi ukrepi spravili sivo ekonomijo na 15 odstotkov BDP, bi storili ogromno.«