Poplavna varnost bo boljša

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 06:00

Država je določila 56 poplavnih območij v Sloveniji, kjer bo z različnimi ukrepi prednostno zaščitila prebivalce, stavbe, kulturno dediščino, gospodarstvo. Na Gorenjskem je petnajst območij, ukrepe bo sofinancirala Evropska unija.

Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pripravilo predlog določitve območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji in ga poslalo v javno obravnavo do 10. septembra. »Slovenija ima 1200 poplavno ogroženih območij z 225 tisoč prebivalci, pet tisoč objekti kulturne dediščine in 26 tisoč poslovnimi objekti,« pomen urejanja težav na poplavnih območjih opisuje minister Franc Bogovič.

Izmed vseh območij so na ministrstvu opredelili in pripravili predlog 56 območij posebnega pomena, s katerim pokrivajo približno 40 odstotkov vseh območij ali sto tisoč prebivalcev. Na teh območjih bo država prioritetno izvajala protipoplavne ukrepe, a šele po letu 2015. Finančno bodo ti ukrepi zahtevali 380 milijonov evrov, nekaj na račun vodnega sklada, nekaj iz evropskih skladov in - o tem minister Bogovič ni govoril - tudi iz občinskih proračunov.

Največje poplavno ogroženo območje na Gorenjskem je v občini Tržič (dober kvadratni kilometer, ki vključuje 4600 prebivalci in 526 stavb), sledijo Domžale, Komenda, Železniki (0,71 kvadratnega kilometra in dobrih 2300 prebivalcev), Kropa, Kamna Gorica, Škofja Loka (307 prebivalcev in 86 stavb), Begunje na Gorenjskem, Preddvor, Podkoren ter manjša območja v Ihranu, Perovem (tovarna Titan) in Medvodah (Color).

Predloga ministrstva po občinah ne poznajo dobro, zato pa, na primer, v Tržiču vedo, da bo treba urediti vodotoke na Mošeniku, v naselju Tržič, Ravnah in Podljubelju. »Z meteornimi vodami imamo težave po vsakem neurju, zato pozdravljam predloge za ukrepe,« pravi tržiški župan Borut Sajovic, ki hkrati upa, da uvrstitev na območje ne pomeni popolne prepovedi gradnje: »Mi smo vrinjeni med gore in vodo, drugje ne moremo graditi.«

Podobno je tudi v Železnikih in podobno so se z urejanjem poplavnih območij srečali po katastrofalni poplavi septembra 2007. »Urediti bo treba območje od Zalega Loga do Alplesa, kakšni bodo ukrepi, pa za zdaj še ne vemo. Zagotovo potrebujemo zadrževalnik vode, ureditev Dermotovega jezu, zagotoviti moramo poplavno varnost za industrijo,« pravi Marko Demšar iz železnikarske občinske uprave.

Na področju načrtov so v zadnjih letih že veliko naredili (državni prostorski načrt je v sprejemanju), zato ve, da bo treba najti kompromis med vodarji in investitorji, da se bo v dolini sploh še lahko gradilo. V Škofji Loki pričakujejo, da je v predlog vključeno območje od sotočja obeh Sor do mosta na Suhi. »To območje je za Škofjo Loko izredno nevarno, nadzidati bomo morali oporni zid in zgraditi nasipe,« pravi župan Miha Ješe. »Zaradi napačne rabe prostora smo imeli v preteklih letih veliko škode tudi lokalne skup­nosti, zato ta predlog pozdravljamo,« pa dodaja Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini.