Statut po meri majhne občine

Občina Jezersko po desetih letih sprejema nova statut in poslovnik občinskega sveta. Prilagojena sta zakonodaji in posebnostim majhne občine.

Jezersko - Občinski svet na Jezerskem se je v prvem branju lotil dveh novih temeljnih dokumentov občine, statuta in poslovnika občinskega sveta. Stari statut je veljal od leta 2001, v preteklosti so ga dopolnili le z nekaj spremembami, poslovnik pa je bil še od leta 1999. Vmes se je spremenila zakonodaja, zato so sklenili oba temeljna dokumenta sprejeti na novo. Osnutka obeh aktov sta narejena tako, da sta prilagojena potrebam majhne občine. Tako so denimo v statutu opredelili le tri odbore, saj še te težko zasedejo s člani občinskega sveta, ki jih je na Jezerskem samo sedem. Novost v statutu je tudi določilo, da bodo poslej uradna obvestila objavljali v lastnem občinskem uradnem vestniku, češ da s tem v primerjavi z objavami v Uradnem vestniku Gorenjske ali v Uradnem listu prihranijo. V papirnati obliki so namreč dolžni zagotoviti le dva izvoda, ki morata biti občanom na voljo na občini, sicer pa so objave dosegljive na občinski spletni strani. Svetnike je ob prvem branju statuta tudi zanimalo, kakšna je razlika med tajnikom občine in direktorjem občinske uprave. Gre za isto funkcijo, vodilnega občinskega uradnika, ki vodi delo občinske uprave, imenovan je za pet let, medtem ko so občinski uslužbenci v primerjavi z njim v rednem delovnem razmerju, je pojasnila Marija Kos, sicer direktorica občinske uprave v Mengšu, ki občasno svetuje mladi upravi na občini Jezersko. Prav je, da je ta funkcija opredeljena v statutu, čeprav je občina Jezersko nima zasedene. Občinska uprava ima zaposleno le eno uslužbenko in ni potrebe, da bi imeli tajnika ali direktorja, je dejal župan Jure Markič. Svetniki pa so še slišali, da gre za »funkcijo na prepihu«, saj župan direktorja uprave lahko kadarkoli zamenja, ne da bi bili za to potrebni krivdni razlogi.

Organizacijsko delo občinskega sveta pa določa poslovnik, ki so ga jezerski svetniki prejšnji teden prav tako potrdili v prvi obravnavi. Med drugim so ob določilu, naj bodo zapisniki sej objavljeni na spletni strani, spregovorili tudi o vprašanju poimenskega opredeljevanja na glasovanju. Tega naj bi v zapisniku praviloma ne bilo, razen če bi se svetniki sami drugače odločili. Primož Muri je ob tem razmišljal s stališča občanov, češ da so svetniki njihovi predstavniki, zato imajo občani pravico vedeti, kako je kdo glasoval. Tako namreč lahko preverijo, ali so svetniki upravičili njihovo zaupanje.