Krpanka portretov, ki je na razstavi ne boste videli: Praporščaki in Tomaž, v Ljubljani, 27. aprila 2012. (Foto: Tomaž Lunder)

Skupina so posamezniki

V Galeriji Pungert so v sredo odprli fotografsko razstavo portretov avtorja Tomaža Lundra z naslovom Patchworks - Krpanke. Devetindevetdeset posameznikov, ki dajejo identiteto različnim skupinam.

Patchworks - Krpanke je skupni naslov serije portretov, ki je nastajala daljše obdobje, ko je fotograf Tomaž Lunder, zavedajoč se pomena vsakega posameznika, lovil najrazličnejše osebne zgodbe v objektiv svoje kamere in sčasoma oblikoval jasno idejo. Umet­nostna zgodovinarka Saša Bučan ob razstavi nadaljuje: »Res, da so to naključno izbrani znanci in neznanci, a prav za vsako zgodbo je ime, nihče od teh neznancev ne ostane anonimen. Avtor se je vsakemu približal do te mere, da se je med portretirancem in fotografom spletla globlja vez, kar zlahka opazimo, saj posamezniki delujejo sproščeno in s tem naravno.«

Sproščeni in naravni so tudi praporščaki, ki na vašo razstavo očitno niso ostali brez vabila, kot se jim je zgodilo ob osrednji proslavi dneva državnosti …

»So bili pa zato prisotni na proslavi dneva upora proti okupatorju 27. aprila. Preden so stopili na Kongresni trg in okrog njega naredili obroč, se je na Vegovi ulici v vrsti zbralo kakih 380 praporščakov. Zame je bil to pravi izziv, vsa tista rdeča barva, številni prapori, možje s partizanskimi kapami. Ker so stali mirno, sem z njimi komuniciral zgolj z očmi, čeprav sem jih fotografiral od blizu. Za dober portret pride v poštev razdalja dva metra in manj.«

Razstavljate enajst sklopov portretov, krpank, kot jih imenujete, na vsaki je po devet obrazov, skupaj torej devetindevetdeset portretov. Nedvomno gre za sad večletnega dela?

»Koncept za tako razstavo je nastal, ko sem leta 2004 v svojem studiu fotografiral skupino kitajskih umetnikov. Zanimala me je topografija obraza, barva kože, občutek, ki ga ta daje. Njihove portrete sem potem leta 2009 v velikosti meter krat meter razstavil v Miljah pri Trstu.«

Tudi provokativno, v Trstu se namreč naseljuje vse več Kitajcev?

»Tudi, po svoje. Kot bi Tržačanom želeli povedati: tukaj smo. Vendar to so bili posamezni portreti, kasneje pa sem se jih odločil združiti v zaokroženo celoto devetih portretov na eni krpanki. Gre za neke vrste skupinske portrete določenih socialnih, kulturnih, etično ali ekonomsko povezanih ljudi. Posnel sem jih v zadnjih letih na različnih lokacijah, prav s temi predpostavkami. V večini primerov sem lahko portretirancem tudi razložil koncept in dobil njihovo privolitev v sodelovanje.«

Portretirali ste zelo različne skupine ljudi, pa tudi portrete na umetniških delih v münchenski pinakoteki, zanimale so vas podobe iz arheološkega muzeja v Istanbulu …

»Če portreti živih ljudi poudarjajo njihov ponos, samopredstavljanje in globoko zavedanje pripadnosti svoji ideji oziroma skupnosti, pa portreti kipov, fotografij na plakatih in v revijah, portreti beneških mask ter slikarske upodobitve govorijo o nekem času, o avtorju, ki jih je upodobil …«

Ne odloča njihovo prepoznavno ime v javnosti, ampak pripadnost določeni skupini?

»Tako je. Kar nekaj serij portretov je nastalo v Istanbulu in Londonu. Fotografiral sem praporščake na proslavi, Kitajce v studiu, študente, ki v muzeju v Istanbulu varujejo razstavne prostore, obraze iz istanbulske šivalnice preprog, anonimne, ki so protestirali pred amsterdamsko borzo, Kurde med gladovno stavko na Trafalgar Squaru, pa tudi beneške maske, portrete s plakata v galeriji Satchi & Satchi v Londonu, umetniške portrete iz pinakoteke moderne umetnosti v Münchnu.«

Kako so portretiranci reagirali, ko ste jih postavili pred objektiv?

»Načeloma le redki niso želeli sodelovati. Za večino sem imena, mogoče tudi njihovo starost zapisal pod fotografije na razstavi. Pod vsako krpanko pa je napisano, za katero skupino ljudi ali naslikanih portretov oziroma kipov gre.«

Ste kot središčni portret postav­ljali pomembnejše obraze?

»Ne. Na postavitev posameznih portretov v krpanko sem gledal predvsem z likovnega stališča. Kompozicija, zgradba slike, kvaliteta posnetka tako sestavljajo kompaktno celoto. Likovnost je namreč v fotografiji bistvenega pomena.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sobota, 12. julij 2008 / 07:00

Uspešni atleti v Naklem

Naklo - Pri Športnem društvu Naklo imajo uspešno atletsko sekcijo. Za njeno delovanje ima največ zaslug nekdanji atlet in trener Bojan Klančnik iz Spodnjih Dupelj. Mlade a...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sreda, 12. april 2017 / 19:41

Brest z Vesno Zornik v Škrlovcu

Kranj – V petek, 14. aprila, ob 20. uri bo v Stolpu Škrlovec nastopila skupina Brest s pevko Vesno Zornik, ki bo predstavila svoj še povsem svež prvenec. Obeta se bogata mešanica džeza, bl...

Kamnik / sreda, 12. april 2017 / 19:36

Med vizijo in birokracijo

Eko resort pod Veliko planino – turistično naselje z lesenimi hiškami po vzoru velikoplaninskih pastirskih bajt, ki je v zadnjem letu in pol zraslo v Godiču, pod vznožjem kamniških planin...

Razvedrilo / sreda, 12. april 2017 / 19:31

Dve nagradi Gorenjcem

Na 22. Slovenski polki in valčku so se Ognjeni muzikanti in Tjaša Hrovat razveselili nagrade za najboljšo skladbo festivala, Ansambel Storžič pa nagrade za najboljšo polko.

Kronika / sreda, 12. april 2017 / 19:30

Naivno je pokazal denarnico

Kranj – Kranjski policisti so v petek obravnavali prijavo tujca, ki je bil žrtev tatvine na avtocestnem počivališču. Tatvine so osumljeni štirje moški, ki so na počivališču ljudi vabili k neorganiz...

Kronika / sreda, 12. april 2017 / 19:29

Omahnila v prepad

Železniki – V nedeljo zgodaj zjutraj so gorski reševalci iz Škofje Loke v prepadni grapi na relaciji Prtovč–Jesenovec našli truplo planinke, ki je v prepad usodno omahnila med vračanjem z Ratitovca...