Manj je več
Besedilo:
Alenka Brun
Kategorija: Prosti čas
/ ponedeljek, 30. julij 2012 / 06:00
Elefant so na slovenski glasbeni sceni sveža pop glasbena skupina.
Kljub temu da v sedanji zasedbi delujejo šele nekaj let, so nekateri njeni člani že stari glasbeni znanci, saj so svoje izkušnje nabirali v skupinah, kot sta Flirt in Elektrika. Njihova pevka Simona Glavan Tušek pravi, da sta z vodjo skupine, kitaristom Luko Vundukom začutila enak pogled na glasbo in takoj začela z ustvarjanjem avtorskih pesmi. V skupini pa so še: baskitarist Željko Bajlovič -Bajlo, klaviaturist Robert Humar in bobnar Gašper Lampe. Elefantovci prihajajo z vseh koncev in krajev Slovenije, najmlajši član skupine šteje dvajset, najstarejši okoli štirideset let. Načeloma Elefant domuje v Ljubljani, kjer skupina tudi ustvarja in njeni člani živijo. So pa več ali manj samouki, ki glasbo ustvarjajo po občutku.
»Vsa besedila pišem sama, pri tem pa predvsem iščem zgodbe iz svoje okolice, življenjske izkušnje, saj želim, da poslušalci prisluhnejo ne le glasbi, temveč se poistovetijo z besedilom in v vsaki zgodbi morda najdejo delček sebe. Ustvarjamo izključno v slovenskem jeziku, saj smo prepričani, da se da tudi v slovenskem besedilu odlično pripovedovati in da je naš jezik zelo speven,« nadaljuje Simona.
Njihov prvi singel Oprosti mi je nastajal okoli pol leta, in sicer pod budnim očesom priznanega slovenskega producenta Žarka Paka. Zanjo so se odločili zato, ker je nekoliko drugačna. »Pri ustvarjanju smo iskali svežino v zvoku, preprostost v zgradbi in iskrenost v interpretaciji. Mislim, da nam je to uspelo in smo dosegli želeno. Tudi v glasbi ni pretiravanja, temveč minimalizem. Pri ustvarjanju glasbe se namreč držimo načela, da je manj več.«
In kakšna je potemtakem njihova glasba? Urbani pop z mešanico r'n'b' in soul ritmov. Je preprosta, a prefinjena glasba. Minimalistična, a široka. Išče močno oporo v ritmu, a hkrati v ospredje postavlja vokal, ki pripoveduje zgodbe, občutke, spomine. Izključno avtorska.
Simona razloži, da je pred njimi delovno poletje. Pod budnim očesom producenta Žarka Paka že nastaja mali plošček, ki bo vseboval šest avtorskih skladb, njegov izid pa je predviden do konca leta.
»Naša glasba nam predstavlja čudovit hobi, sprostitev, možnost kreativnega izražanja in ustvarjanja,« odgovarja Simona na vprašanje, ali bo morda petje sčasoma postalo njena kariera, čeprav je po poklicu prevajalka in vodi v glavnem mestu svojo prevajalsko pisarno, »v prvi vrsti sem še vedno prevajalka, ki glasbo jemlje kot hobi. Je pa glasba pomemben sestavni del mojega življenja že od malih nog, ko sem obiskovala glasbeno šolo ter igrala klavir, flavto in klavirsko harmoniko. Danes sem se predvsem 'našla' v samem ustvarjanju glasbe in pisanju besedil, saj mi to v hektičnem svetu, v katerem živimo, kjer vsi hitimo, predstavlja pravo sprostitev, pobeg v drugačen svet. Mislim, da vsi člani skupine podobno dojemamo glasbo, zato smo tudi zelo hitro začutili skupno energijo in povezanost.«
Največ se trenutno Elefantovci posvečajo dokončanju malega ploščka.
»Ker je naša glasba pripovedna in vsaka pesem nosi določeno sporočilo, si želimo nastopati v klubih, kjer je publika morda malo bolj zahtevna. Zame osebno je namreč največja nagrada, ko nekdo po nastopu pristopi k tebi in reče, res dobra zgodba. In kako resnična,« zaključi Simona, ki ne more, da nam ne bi zaupala še kratke anekdote o njenem sinu Maju in pesmi Oprosti mi: »Pesem Oprosti mi je bila posneta, ko sem bila v osmem mesecu nosečnosti, zato je bil producent Žare venomer v strahu, da bom rodila kar v njegovem studiu. Moram pa reči, da je sinko Maj zagotovo naš najmlajši oboževalec, saj se, ko sliši pesem Oprosti mi po radiu ali v avtomobilu, v trenutku povsem umiri in ji prisluhne.«