Pet svetov za poletno branje

O smislu konca, babici s Finskega, ki ima vsega dovolj, sužnji, ki lastno usodo vzame v svoje roke, srečanje z zgodbami kairskih taksistov in potep v tako imenovani "srednji svet", kjer je tako kot v Sloveniji marsikaj mogoče.

Živ na lastnem pogrebu, alkohol teče v potokih, precej čudne navade glavnih junakov, predvsem pa vse to v podporo obešenjaškemu humorju, s katerim avtor bralca pelje skozi zgodbo, so značilnosti romanov finskega pisatelja Aarta Paassilinne. Slovenci smo ga vzeli za svojega, saj je v slovenščino prevedena že vrsta njegovih romanov. Najnovejšemu je naslov Prikupna struparka, govori pa o polkovnikovi vdovi Linnei Ravaska, ki na deželi živi idilično upokojensko življenje. A to je le navidezno, saj jo vsak mesec, ko prispe pokojnina, obišče pastorek Kauko s pajdaši. Ti jo ustrahujejo in trpinčijo, dokler jim krhka ženica ne izroči denarja, potem pa na njenem posestvu pijančujejo in razgrajajo. »Bomo videli, kdo bo koga,« si misli Linea in se odloči temu narediti konec.

S hladne Finske na vroči Haiti. Otok pod morjem je nov roman ta čas ene najbolj znanih pisateljic s španskega govornega področja Isabel Allende. Gre za večplastno zgodovinsko pripoved, prepleteno z osebno zgodbo sužnje in njenega gospodarja. Tolouse Valmorain je Francoz, ki se je preselil na Haiti, da bi prevzel očetovo plantažo sladkornega trsa. Svoji ženi kupi devetletno sužnjo Tete, ki jo z leti začne spolno izkoriščati. Rodi mu otroka. Gospodar je sicer dober in svobodnih načel, a vendarle črnec je zanj črnec. Tete je čustveno odvisna od odnosa z gospodarjem, hkrati pa si želi izboriti svobodo, ki jo je gospodar obljubil. Ko s Haitija pribežijo v New Orleans, je čas za to.

Mnogi izmed vas, ko slišite, da je ta in ta angleški roman prejel prestižno Bookerjevo nagrado, ne sprašujete, kdo ga je napisal, saj je nagrada zadosten razlog, da knjigo vzamete v roke. Ko gre za Juliana Barnesa, velja oboje. Gre za odličnega angleškega avtorja, ki je bil za Bookerjevo nagrado doslej nominiran že štirikrat, lani pa jo je tudi prejel za kratki roman Smisel konca. Kaj je smisel konca na našem potovanju h koncu? Tony Webster se na stara leta spominja svojih mladostnih dni, časov velikih seksualnih in intelektualnih želja ter prijateljstva z nadarjenim in malo bolj resnim Adrianom, spominja se Veronice, svoje prve punce … Ko podeduje Adrianov dnevnik, spozna, da so resnice, ki jim je verjel vse življenje, drugačne. Staranje, spomin, obžalovanje to so teme, s katerimi se večina od nas začne prej ali slej ukvarjati.

Menda je egiptovski humor star toliko kot njihova civilizacija: sedem tisoč let. Tega jim ne more vzeti nobena še tako slaba oblast, spoznavamo v romanu Halida Al Hamisija z naslovom Taksi. Med letoma 2003 in 2006 se je prevažal s številnimi kairskimi taksisti in v pogovorih z njimi poslušal žalostne, smešne, šokantne zgodbe. Oseminpetdeset jih je zbranih v tej knjigi in bržkone povedo več kot vsa novinarska poročila. Taksi je nekakšen preplet dokumentarne literature in fikcije, ki po svoje že napoveduje arabsko pomlad, ki se je začela v Tuniziji in kmalu zatem nadaljevala v Egiptu. Duhovito, kratkočasno, vseskozi z mislijo, da je resnično.

Še ena knjiga je te dni pri Mladinski knjigi ponujena v Poletno branje, namreč precej obsežen roman Ples z zmaji avtorja Georga R. R. Martina. Zanj ni recesije in za prevajalca Boštjana Gorenca Pižamo tudi ne. O tem priča skoraj 1200 strani pete knjige v seriji romanov od znamenite Igre prestolov naprej. Zanimivo pa je, da se zadnja knjiga ne začne tam, kjer se je končala četrta, ampak tretja, saj zgodba poteka vzporedno s četrto. Prihodnost sedmih kraljestev je na nitki, Daenerys Targaryen obdana s sovražniki vlada mestu, zgrajenemu na prahu in smrti. Zgodba vodi k plesu vseh časov, in preden prihodnje leto dobi filmsko podobo, je torej že na voljo tudi v slovenskem prevodu.