Poletni vročinski valovi

Po izrazitem vročinskem valu ob koncu junija in začetku julija se je sedaj sicer prehodno ohladilo, a že ta teden se bo živo srebro spet gibalo okrog 30 stopinj Celzija. Vročinski val so spremljala tudi neurja s točo, nalivi in močnimi sunki vetra.

Vročinski val je daljše obdobje izredno vročega vremena, pogosto v kombinaciji z visoko vlažnostjo zraka. Pojem vročinskega vala pa je odvisen tudi od klimatskega vzorca na določenem območju: kar nekje velja za vročinski val, bo na območju s toplejšo klimo povsem normalno stanje. Pri nas je uveljavljena definicija, da je dan vroč, če temperatura doseže vsaj 30 stopinj Celzija.

V novem znanstvenem biltenu Okolje, v katerem živimo o vročinskih valovih piše znana meteorologinja Tanja Cegnar, ki med drugim pravi, da z vidika učinka na ljudi govorimo o veliki toplotni obremenitvi in ne zgolj o vročini, čeprav je temperatura zraka bistvena spremenljivka, ki določa toplotno obremenitev. Prav tako so posledice odvisne tudi od tega, kdaj v sezoni se vročinski val pojavi - največ težav povzroči na začetku sezone, ko vročine še nismo vajeni. Za učinke vročinskega vala je zelo pomembno tudi trajanje velike toplotne obremenitve. Enodnevno vročino dokaj dobro prenesemo, s trajanjem pa se škodljive posledice stopnjujejo. Skoraj vsako poletje nas zajame krajši ali daljši vročinski val. Večina ljudi ga prenese brez večjih težav, seveda če odštejemo dejstvo, da nam vročina odvzame nekaj delovnega elana in se prej utrudimo, pa tudi zbranost prej popusti. Težje vročino prenašajo starostniki, kronični bolniki in majhni otroci. S primernim obnašanjem lahko ublažimo težave med vročinskim valom.

Vročina je najbolj neprijetna v mestih, lažje jo prenašamo v neurbanem okolju, v višjih legah, v gozdu in ob vodi. Vročini se lahko prilagodimo in izboljšamo počutje na več načinov: izogibamo se večjim naporom in se umaknemo v senco, uživamo lahko hrano ter zadostno količino tekočine - odsvetujemo kavo, alkohol in zelo sladke pijače. Poskrbimo za primeren izbor dejavnosti in njihovo dnevno razporeditev, nosimo primerna lahka in zračna oblačila svetle barve, uporabljamo sončnike in druge zaščite pred neposrednimi sončnimi žarki. Izkoristimo razmeroma sveža jutra in takrat temeljito prezračimo prostore. V vročem obdobju je priporočljivo težja fizična dela opraviti zjutraj ali zvečer, ko vročina popusti.

V zahodni Evropi je bil najodmevnejši vročinski val v izjemno vročem poletju 2003, ki je terjal okoli 35 tisoč življenj. Podobno izjemen je bil vročinski val pred dvema letoma v Rusiji, ko je poleg vročine zdravje več tednov načenjala tudi izredno velika onesnaženost zraka zaradi številnih požarov v naravnem okolju. Na srečo se s tako izjemnimi razmerami pri nas še nismo soočili, iz dolgoletnih nizov meteoroloških podatkov pa je razvidno, da število vročih poletnih dni pri nas kaže trend naraščanja. Seveda to še zdaleč ne pomeni, da bo vsako naslednje poletje toplejše od prejšnjih. Lahko pa trdimo, da bo vse več poletij toplejših od preteklih, zaključuje Cegnarjeva. Pred nami je torej še dolgo vroče poletje.