Pater Ciril Božič z odlikovanjem predsednika republike (Foto: T. K.)

Zdravljica je v Avstraliji še lepša

Frančiškanski pater Ciril Božič že nad dvajset let deluje med Slovenci v Avstraliji. Tudi po njegovi zaslugi ostajata v tej deželi slovenski jezik in kultura živa tudi med mladimi. Zato ga je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk odlikoval z redom za zasluge.

»Zanimanje za delo v Avstraliji je tudi med Slovenci veliko. Pri meni se oglašajo osebno ali me prosijo za nasvet in pomoč po telefonu in spletu. Ob tem mi je kot Slovencu hudo, da toliko mladih ljudi želi zapustiti domovino. Delo iščejo mesarji, mizarji in drugi poklici, ekonomisti in tudi pravniki, ki pa si z evropskim pravnim znanjem pri nas ne morejo kaj dosti pomagati. Kriza je segla tudi do nas, zato veljajo predvsem pri izobrazbi strožja merila za zaposlovanje. Trenutno so najbolj iskani informatiki oziroma računalnikarji. Vsi, ki se zanimajo za delo v Avstraliji, naj iščejo informacije na spletni strani avstralskega ministrstva za zunanje zadeve in na drugih ustreznih naslovih.

Čeprav je frančiškanski pater Ciril Božič Dolenjec iz Stopič pod Gorjanci, je povezan z Gorenjsko. Med letoma 1995 in 2001 je bil gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah. To so bila leta, ko Brezje niso bile več le najbolj obiskano Marijino romarsko središče v Slovenije, ampak eno od duhovnih središč katoliške Cerkve v Sloveniji, pa tudi kraj dialoga različno razmišljajočih. Leta 1996 je obiskal Brezje pokojni papež Janez Pavel II. Podobi Marije Pomagaj so se poklonili tuji politiki, ki so obiskali Slovenijo. Tudi zato je bila brezjanska bazilika 1. januarja 2001 izbrana za slovensko Marijino narodno svetišče.

Pater Ciril Božič je zaveden Slovenec in velik domoljub, pa tudi človek, ki išče zemeljske in duhovne širjave. Zato je že leta 1982 odšel med Slovence na območju Sydneyja v Avstraliji. Po desetih letih se je vrnil v Slovenijo, vendar ga je vleklo nazaj v širno deželo »tam spodaj«. Leta 2001 se je znova poslovil od Slovenije in Brezij in prevzel vodenje slovenskega misijona v Kewu v Melbournu v zvezni državi Victoriji, kjer živi od sedem do osem tisoč Slovencev. Avstralija je tako že nad 20 let druga domovina patra Cirila. Čeprav je njegovo osnovno poslanstvo oznanjanje božje besede, razumeva sam svoje delo veliko širše. Že v Sydneyju je ustanavljal šole slovenskega jezika in radijsko postajo ter izdajal časopis. Organiziral je kulturne in zabavne skupine, ljudi je navduševal za obnovo cerkva in kulturnih domov, prirejal je koncerte ter na drugačen, prijeten način vključeval v delo mlade, ki so tako spoznavali kulturo in jezik svojih staršev in starih staršev. Tudi v Kewu je njegov misijon versko in kulturno središče Slovencev, zadnja leta pa tudi žarišče pobud za gospodarsko sodelovanje Slovencev v Avstraliji s Slovenijo.

Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je ob podelitvi odlikovanja dejal: »Delo patra Cirila Božiča izkazuje privrženost tistim temeljnim vrednotam, ki bodo za usodo slovenskega naroda pomembne tudi v prihodnje. Posebej poudarjam tri: domoljubje, kulturo in solidarnost. S svojim delom v Avstraliji je pokazal, kaj pomeni izkazovanje domoljubja v vsakodnevnem delu, z veliko predanostjo, z veliko ljubeznijo do domovine in do ljudi v Avstraliji, ki so del te domovine. Kajti ne pozabimo: slovenski svet, slovenski kulturni prostor je eden in enoten in obstaja na vseh celinah sveta.«

»Odlikovanje, ki sem ga prejel, je priznanje vsej slovenski skupnosti v Avstraliji, bratom frančiškanom, ki so nam pustili bogato dediščino, in vsem rojakom, ki so gradili cerkve in slovenske domove in še ohranjajo slovensko besedo in kulturo. Kot je zapisal Ivan Cankar, so v utripu srca stisnjeni mati, domovina in Bog,« je povedal v zahvali za odlikovanje pater Ciril. »V duhu tega evangelijskega, Cankarjevega izročila želim skupaj z rojaki nadaljevati svoje poslanstvo. Precej Slovencev druge in tretje generacije ne zna več ali slabo govori slovensko, vendar imajo Slovenijo radi. Eden takšnih mi je pred kratkim dejal: Vesel sem, če slišim peti Prešernovo Zdravljico, čeprav v angleščini. Naj še naprej odmeva, saj je v Avstraliji še lepša.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 26. maj 2018 / 08:55

Izrael, sedemdeset let

Judovska zgodovina je ena najstarejših in najpomembnejših. Jude so razselili po vsem svetu, med drugo svetovno vojno so komaj preživeli holokavst. Leta 1948 pa so naposled spet dobili svojo »obljublje...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / sobota, 27. november 2010 / 07:00

Prva plošča Tria Quarteta

Vokalno instrumentalna zasedba Trio Quartet iz okolice Škofje Loke v nedeljo, 28. novembra, ob 19. uri v Kristalni dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki pripravlja veliki promocijski konce...

Kultura / sobota, 27. november 2010 / 07:00

To je mali kulturni praznik ...

... je bilo v sredo pred nabito polnim avditorijem med drugim izrečeno z odra Kristalne dvorane v Sokolskem domu v Škofji Loki. Razlog: koncert učiteljev Glasbene šole in odprtje razstave likovnih del...

Humor / sobota, 27. november 2010 / 07:00

Pa pojdimo. V Desus.

V vsesplošni evforiji včlanjevanja v Desus so se stranki pridružili tudi sodelavci naše prijateljske redakcije Gorenjskega glasa Simon Šubic, Boštjan Juvan in Igor Kavčič. Ujeli smo jih pri pogovoru....

Gospodarstvo / sobota, 27. november 2010 / 07:00

Drevesna letnica je kot cvetlica

Gozd-Martuljek - Naš dolgoletni naročnik Alojz Hlebanja iz Gozd-Martuljka je očitno dober opazovalec narave. Ko je iz gozda pripeljal bukov hlod, da bi iz njega pripravil drva, j...

Zanimivosti / sobota, 27. november 2010 / 07:00

Praznično vzdušje na Bledu

Bled - Na Bledu bo ta konec tedna že v znamenju predprazničnega dogajanja. Središče dogajanja bo tudi letos na terasi kavarne Park, kjer bodo vsak konec tedna, od 24. decembra da...