Pater Ciril Božič z odlikovanjem predsednika republike (Foto: T. K.)

Zdravljica je v Avstraliji še lepša

Frančiškanski pater Ciril Božič že nad dvajset let deluje med Slovenci v Avstraliji. Tudi po njegovi zaslugi ostajata v tej deželi slovenski jezik in kultura živa tudi med mladimi. Zato ga je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk odlikoval z redom za zasluge.

»Zanimanje za delo v Avstraliji je tudi med Slovenci veliko. Pri meni se oglašajo osebno ali me prosijo za nasvet in pomoč po telefonu in spletu. Ob tem mi je kot Slovencu hudo, da toliko mladih ljudi želi zapustiti domovino. Delo iščejo mesarji, mizarji in drugi poklici, ekonomisti in tudi pravniki, ki pa si z evropskim pravnim znanjem pri nas ne morejo kaj dosti pomagati. Kriza je segla tudi do nas, zato veljajo predvsem pri izobrazbi strožja merila za zaposlovanje. Trenutno so najbolj iskani informatiki oziroma računalnikarji. Vsi, ki se zanimajo za delo v Avstraliji, naj iščejo informacije na spletni strani avstralskega ministrstva za zunanje zadeve in na drugih ustreznih naslovih.

Čeprav je frančiškanski pater Ciril Božič Dolenjec iz Stopič pod Gorjanci, je povezan z Gorenjsko. Med letoma 1995 in 2001 je bil gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah. To so bila leta, ko Brezje niso bile več le najbolj obiskano Marijino romarsko središče v Slovenije, ampak eno od duhovnih središč katoliške Cerkve v Sloveniji, pa tudi kraj dialoga različno razmišljajočih. Leta 1996 je obiskal Brezje pokojni papež Janez Pavel II. Podobi Marije Pomagaj so se poklonili tuji politiki, ki so obiskali Slovenijo. Tudi zato je bila brezjanska bazilika 1. januarja 2001 izbrana za slovensko Marijino narodno svetišče.

Pater Ciril Božič je zaveden Slovenec in velik domoljub, pa tudi človek, ki išče zemeljske in duhovne širjave. Zato je že leta 1982 odšel med Slovence na območju Sydneyja v Avstraliji. Po desetih letih se je vrnil v Slovenijo, vendar ga je vleklo nazaj v širno deželo »tam spodaj«. Leta 2001 se je znova poslovil od Slovenije in Brezij in prevzel vodenje slovenskega misijona v Kewu v Melbournu v zvezni državi Victoriji, kjer živi od sedem do osem tisoč Slovencev. Avstralija je tako že nad 20 let druga domovina patra Cirila. Čeprav je njegovo osnovno poslanstvo oznanjanje božje besede, razumeva sam svoje delo veliko širše. Že v Sydneyju je ustanavljal šole slovenskega jezika in radijsko postajo ter izdajal časopis. Organiziral je kulturne in zabavne skupine, ljudi je navduševal za obnovo cerkva in kulturnih domov, prirejal je koncerte ter na drugačen, prijeten način vključeval v delo mlade, ki so tako spoznavali kulturo in jezik svojih staršev in starih staršev. Tudi v Kewu je njegov misijon versko in kulturno središče Slovencev, zadnja leta pa tudi žarišče pobud za gospodarsko sodelovanje Slovencev v Avstraliji s Slovenijo.

Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je ob podelitvi odlikovanja dejal: »Delo patra Cirila Božiča izkazuje privrženost tistim temeljnim vrednotam, ki bodo za usodo slovenskega naroda pomembne tudi v prihodnje. Posebej poudarjam tri: domoljubje, kulturo in solidarnost. S svojim delom v Avstraliji je pokazal, kaj pomeni izkazovanje domoljubja v vsakodnevnem delu, z veliko predanostjo, z veliko ljubeznijo do domovine in do ljudi v Avstraliji, ki so del te domovine. Kajti ne pozabimo: slovenski svet, slovenski kulturni prostor je eden in enoten in obstaja na vseh celinah sveta.«

»Odlikovanje, ki sem ga prejel, je priznanje vsej slovenski skupnosti v Avstraliji, bratom frančiškanom, ki so nam pustili bogato dediščino, in vsem rojakom, ki so gradili cerkve in slovenske domove in še ohranjajo slovensko besedo in kulturo. Kot je zapisal Ivan Cankar, so v utripu srca stisnjeni mati, domovina in Bog,« je povedal v zahvali za odlikovanje pater Ciril. »V duhu tega evangelijskega, Cankarjevega izročila želim skupaj z rojaki nadaljevati svoje poslanstvo. Precej Slovencev druge in tretje generacije ne zna več ali slabo govori slovensko, vendar imajo Slovenijo radi. Eden takšnih mi je pred kratkim dejal: Vesel sem, če slišim peti Prešernovo Zdravljico, čeprav v angleščini. Naj še naprej odmeva, saj je v Avstraliji še lepša.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 5. september 2012 / 07:00

Kordeža obsodili na pet let zapora

Ljubljansko sodišče je nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža in njegove tesne sodelavce obsodilo na zaporne in denarne kazni.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sobota, 16. november 2019 / 13:01

Uživati v vsakem skupnem trenutku

Dve leti po izidu njune prve skupne skladbe Za ljubezen sta potrebna dva, ki sta jo prvič zapela na Melodijah morja in sonca, sta se Daniel Rampre in Andreja Čamernik, ki ima po novem tudi priimek...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 16. november 2019 / 13:00

Kakšen razvoj si želijo

V Cerkljah pripravljajo strategijo razvoja občine do leta 2030. K soustvarjanju skupne prihodnosti so povabili tudi občane.

Kranj / sobota, 16. november 2019 / 13:00

Korak k urejanju kanjona

Večina kranjskih mestnih svetnikov je podprla odlok o urejanju kanjona Kokre, kar je pomemben korak k ureditvi tega območja mesta.

Gorenjska / sobota, 16. november 2019 / 12:52

V spomin: Justina Rozman (1916–2019)

Justina Rozman, dekliško Ambrožič, se je rodila v Dolenjem Logatcu Vinku Ambrožiču in Mariji, in sicer kot drugorojenka v veliki družini. Bila je odličnjakinja in po osnovni šoli so jo pos...

Zanimivosti / sobota, 16. november 2019 / 12:46

Seniorji so postali manekeni

V jeseniškem domu starostnikov so pripravili modno revijo, na kateri so se v manekene prelevili kar stanovalci. Po »modni pisti« v domski dvorani so se sprehodili v izbranih oblačilih, ki so namenjena...