Vse se je začelo s kasetnikom ...

Tudi Kranj se zadnja leta v poletnih mesecih predaja festivalom in se prebuja iz rahlega umetniškega spanca. Začne se maja s tednom mladih, sledi multikulturni Festival Carniola, prvi konec tedna v juliju vse bolj popularna Noč v Bitnjah, med 6. in 14. julijem je Kranj gostil Subart festival, Kranfest s tradicionalno Kranjsko nočjo poteka v zadnjih dneh julija, avgust pa je namenjen ljubiteljem jazza, ko se najboljši jazzovski glasbeniki izpopolnjujejo, ustvarjajo in predstavijo na Jazz kampu Kranju.

Ko pride poletje, nekateri 'placi' in lokali v gorenjski prestolnici vseeno bolj zaživijo. KluBar pa je eden tistih lokalov, kjer se celo leto kaj dogaja. Že skoraj deset let od oktobra do maja gosti Četrtkanja oziroma tematske študentske zabave; sobote so namenjene različni glasbi; ljubitelji žive glasbe pa pridejo na svoj račun z obiskom kakega koncerta, ki so stalnica KluBara. In tu srečamo Gregorja Dolžana alias DJ-Grega, ki bi ga večina označila za znanega lokalnega DJ-ja svoje generacije, vendar tudi mlajši in malce starejši Gorenjci ob rahlem namigu takoj vedo, o kom teče beseda.

Grega je bil star trinajst let, ko je prvič vstopil v diskoteko. Pritegnili so ga gramofoni, mešalka, cd playerji, glasnost v diskoteki, ritem … Glasba ga je prevzela, radovednost je prerasla v navdušenje. Še kakšnih osem, deset let je bila oprema zanj sicer cenovno nedostopna, vseeno pa je pri štirinajstih letih že vrtel glasbo na vseh domačih šolskih plesih, kakšno leto kasneje pa smo nanj naleteli v takrat popularnih gorenjskih diskotekah, znanem Gorjancu in kar slovensko razvpiti diskoteki Skala. Nikoli se ni opredeljeval glede zvrsti glasbe, zato je tudi ostal Grega. Če bi bil na primer house DJ, bi si pač omislil tudi temu primerno ime za DJ-ja.

Čeprav se je Grega odločil, da bo ostal v DJ, ob vprašanju, kakšno je trenutno stanje v Sloveniji v tem poslu, nad prihodnostjo ni ravno najbolj navdušen, a po drži in nasmehu izžareva optimizem. Ima pač rad to, kar počne.

Slovenci imamo dobre DJ-je, celo kakšno znano ime zunaj meja naše domovine, pa tudi na Gorenjskem je kar nekaj priljubljenih domačih imen. Nekaterim je uspel veliki met, a večina potrebuje za preboj denar, ljudi, ki jim pomagajo, močno podporo.

»Cela zadeva je zelo draga. Menjavanje opreme na dve, tri leta, kupovanje nove glasbe …«

Grega je glasbo vrtel nekako vedno na določeni, isti ravni. Kakšnih strašnih ambicij po nastopanjih na velikih odrih ni nikoli gojil, čeprav so bili trenutki, ko je to doživel. Imel je srečo, da se je že od začetka družil z ljudmi, ki so se s temi stvarmi ukvarjali in se je od njih veliko naučil. Tudi v času njegovih začetkov so že obstajale šole za DJ-je, kjer so se navdušenci lahko spoznali z osnovami - vse skupaj je bilo bolj na nivoju tečajev, vendar šele izkušnje in delo v nadaljevanju izoblikujejo pravega DJ-ja.

Pred tremi leti se je podal v skrajnost, v nov stil, žanr, v vse, kar je bilo predelane glasbe. V kombinacijo komerciale, housa in elektra. Do kakega leta nazaj se je tudi občinstvo odzivalo, danes pa je celotna slika podobna primerjavi: »Pregledaš štirideset giga glasbe in najdeš le deset ali dvanajst primernih komadov; včasih pa si imel štirideset komadov in od teh si jih vrtel 38. Zelo lepo se vidi, kako se zadeve razvijajo v tej smeri pri mladini, ko zavrtiš kakšen komad. Na primer, da je iz devetdesetih let in če je bila v zadnjem letu narejena predelava, bo odziv, drugače pa največkrat ne najboljši.«

In kaj danes poslušajo mladi? Rock, techno, hous, komericalo, vse, kar je dobro spromovirano. Smeje doda, ko pride do slovenske glasbe, ga vedno znova fascinira, kakšen je odziv, če v lokalu zavrti Bicikl od Letečih potepuhov. Očitno ima pesem nekaj, kar pritegne. Okus občinstva za tujo glasbo pa se lahko dobesedno tedensko spreminja. Veliko k temu pripomorejo tudi radijske postaje, na katerih se neka pesem vrti večkrat, neštetokrat, celo ob istem času ali v sosledju na več postajah. Čisto mogoče je, da se ene pesmi zasitiš že v treh dneh.

Osebno ima Grega rad glasbo devetdesetih let. Spominja se, da je bila takrat medij še plošča, pred njo kaseta. Navdušil se je nad Dr. Albanom, bil je prvi v osnovni šoli, ki je v rokah držal zgoščenko, vse pa se je začelo s kasetnikom, ki ga je dobil za darilo. A je žal tako, da se vse začne in konča pri matematiki. Živimo v časih, ko se tudi DJ-jem zbijajo cene in postavljajo roki. Pa vendar gre v končnem za nekoga, ki tudi ustvarja glasbo in zato človek rabi včasih navdih in takrat je lahko 24 ur za kvaliteten izdelek vseeno premalo.