Tudi limonada z okusom sivke

Vonjava za milo, razne šampone in take in drugačne kozmetike, esenca za parfume, tista zadeva v vrečici iz blaga, ki nam je vsako poletje odganjala molje iz domačega »kostna« polnega zimskih plaščev ... To pa je najbrž tudi vse iz moje dotedanje zakladnice znanja na temo, za kaj že se uporablja sivka?

Vse do tiste nedelje, prav na današnji dan pred enim letom, ko smo se povsem po naključju ustavili v majhnem mestecu Valensole. Po prijetni, a utrudljivi »gričevnati vožnji« med polji sivke, pa še oblaki si niso bili na jasnem, ali bi jokali ali ne, smo se odločili ustaviti se v prvi večji vasici. Na malici. A smo, še preden smo zapeljali v naselje, že ob cesti opazili precej parkiranih avtomobilov, tako da smo komaj našli prostor za našo trojico spačkov. Očitno, se nekaj dogaja, kar za nas običajno pomeni, tole si moramo pa ogledati. Na plakatu na oglasni tabli preberem Fete de la Levande, torej Praznik sivke. To, da so ljudje prihajajoč s prizorišča dogajanja v rokah nosili šope sivke, je naše punce še dodatno spodbudilo za ogled. In imeli smo kaj videti. Če metre prevedem v čas, je bilo nekaj sto metrov ulice dolgih več kot eno uro. V mestecu Valensole, ki ima mimogrede le okrog 2500 duš, se je to nedeljo, omenjena številka zagotovo podvojila. Na vsaki strani ulice vrsta stojnic in množica ljudi, ki so si ogledovali bogato ponudbo vsega, kar ima lahko kakršnokoli povezavo s sivo vijoličasto rastlino, o kateri že več čas pišem. Sivka na sto, kaj sto, na tisoč načinov. Za lepoto v kozmetičnem smislu, kot milo, kopel ali kakršenkoli že prašek za te in one zadeve, za zadovoljen želodec, sivkin med, marmelada, sivka v piškotih, pašteta a la sivka, limonada z okusom sivke (doslej sem vedno mislil, da je limonada pač limonada), sivka kot začimba, in če bi mi kdo kdaj rekel, da obstajajo tudi klobase z okusom sivke, mu zagotovo ne bi verjel …