Prodaja od vrat do vrat

Pred kratkim smo lahko v Objektivu prebrali, kako se v slovenskih gozdovih na veliko krade. Sistem v državi to že dolgo dovoljuje, gozdarski lobiji na lokalnih in občinskih ravneh oblastno izkazujejo svojo moč, gozdarski prijatelji bogatijo. Zapisano je bilo tudi, kaj lahko naredi lastnik gozda. Če pozna svojo parcelo, bo vedel, za koliko dreves so ga pri podiranju ogoljufali. Nasploh lahko sami veliko naredimo, da nas ne goljufajo na vsakem koraku.

Pri jajcih, na primer. Z zadovoljstvom sem kupovala jajca od prijaznega gospoda. Dostava na dom, krasno. Sprva ni bilo preveč moteče, ker nikakor ni povedal, kakšna jajca kupujem. Niso bila v originalni embalaži in nisem vedela, kako sveža so. Nadaljevalo se je s kombijem, kjer sem enkrat kupila dobro salamo, drugič ne, nikoli pa ni na zavitku pisalo, kdo je izdelovalec. Prodajalcu sem morala verjeti, da je iz divjačine. Prodajalec krompirja mi vreče krompirja dostavi pred vrata, ne morem pa k njemu na kmetijo, ker doma ne prodaja. Nobeden od teh prodajalcev mi ni dal računa.

 

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije sem se pozanimala o pogojih za prodajo od vrat do vrat: higienski pogoji, podatki o trgovcu in račun. Prodajalec jajc mi je po daljšem pregovarjanju le pokazal podatke o trgovcu in izdelku: Meja iz Šentjurja, jajca baterijske reje. Na spletni strani podjetja Meja sem prebrala, da imajo poleg baterijske tudi jajca hlevske, talne in ekološke reje. Napisala sem dopis, če lahko prodajalca jajc po Gornjesavski dolini oskrbijo še z drugimi vrstami jajc, in dobila odgovor, da omenjena stranka kupuje od Meje zgolj jajca baterijske reje. Prodajalca jajc naslednji teden ni bilo več. V Mercatorju na Jesenicah sem na originalnih škatlah podjetja Meja ugotovila tip reje, državo izvora, rok trajanja. 26. junija je bila cena jajc baterijske reje 1,64 evra, talne 1,78 evra, v Lidlu je bila cena jajc baterijske reje iz Nemčije 1,25 evra. Prijaznemu prodajalcu jajc sem za škatlo plačevala 1,80 evra. Nočem preračunavati, kakšen je zaslužek prodaje jajc od vrat do vrat, ker sem predolgo omogočala jajčno goljufijo in se predolgo pustila vleči za nos. Nočem podvomiti, da so bila v škatlah res jajca podjetja Meja. Oznake na jajcih niso niti približno tako razvidne kot na škatlah, zato bi prav lahko dobila na dom tudi nemška jajca.

 

Ni prav, da zaradi udobja dostave pred hišna vrata podpiramo lahek zaslužek goljufov. Majhna goljufija je še vedno goljufija in bo jutri primerljiva s tisto iz slovenskih gozdov. Ni prav, da nisem že na začetku vztrajala z vprašanjem, kaj pravzaprav kupujem. In ni prav, da nisem zahtevala računa. Koliko nas je takih?

 

Melita Djurić