V Marmorju prihodnost vidijo v prodoru na tuje trge

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 12. julij 2012 / 06:00

"Leto 2012 je zaradi razmer na gradbenem trgu leto preživetja. Vsa podobno velika gradbena podjetja v Sloveniji so v zadnjih letih v prisilni poravnavi ali stečaju oz. so že propadla, v Marmorju pa se trudimo, da kamnoseška dejavnost ostane v Poljanski dolini," pravi Tomaž Kraškovic, direktor Marmorja Hotavlje.

Hotavlje - Delniška družba Marmor Hotavlje se bo v kratkem pripojila krovni družbi MH Holding. Združitev podjetij je potrdil tudi direktor kamnoseškega podjetja Tomaž Kraškovic in pojasnil, da s tem popravljajo kapitalsko ustreznost podjetja. »Marmor Hotavlje je leta 2010 prvič v svoji zgodovini posloval z izgubo, bilo je je kar za tri milijone evrov ob devetih milijonih evrov prihodkov. Izguba je nastala predvsem zaradi neplačil in posledično odpisa terjatev slovenskih gradbenih podjetij. Lani smo imeli iz poslovanja še vedno rahlo izgubo ob prav tako devetih milijonih evrov prometa in dejstvu, da so se precej znižale tudi cene. Lani smo prevrednotili še vse preostale sporne terjatve in iz tega naslova smo leto končali z dvema milijonoma evrov izgube. Posledično je podjetje prišlo v stanje kapitalske neustreznosti. Pri tehtanju med dvema možnima izhodoma - sanacijo ali zapiranjem podjetja - se je pokazala možnost združitve s holdingom. Z združitvijo bomo dosegli pozitiven efekt kapitalske ustreznosti, po drugi strani gre tudi za vzvod racionalizacije poslovanja.«

»Leto 2012 je zaradi razmer na gradbenem trgu leto preživetja. Vsa podobno velika gradbena podjetja v Sloveniji so v zadnjih letih že propadla oz. so v prisilni poravnavi, v Marmorju pa se trudimo, da kamnoseška dejavnost ostane v Poljanski dolini,« pravi Kraškovic. Podjetje se zato usmerja na tuje trge in je v fazi prestrukturiranja, podpisali so tudi novo kolektivno pogodbo z normativnim in tarifnim delom. Podjetje nameravajo tudi delno tehnološko posodobiti. »Marca smo se tudi dogovorili s konzorcijem bank o reprogramu kratkoročnih posojil v dolgoročno posojilo, in dogovorili tudi garancijski okvir, ki nam omogoča podporo pri prodoru na tuje trge, tako da lahko sedaj lažje peljemo aktivnosti pri prodaji na tujih trgih,« razlaga Kraškovic, ki Marmor Hotavlje vodi od 1. januarja.

V podjetju je trenutno 120 zaposlenih. »Najlažje bi bilo porezati stroške dela, odpustiti od 30 do 40 delavcev in bi poslovno leto 2012 preživeli z ničlo. Dolgoročno pa bi tako odpuščanje zaradi prevelike izgube kadrov oziroma specialnega znanja ogrozilo obstoj podjetja,« razmišlja Kraškovic.

Prodor na ruski in amerški trg

Lanske prihodke so v Marmorju ohranili na predlanski ravni devetih milijonov evrov, medtem ko letos načrtujejo osem milijonov evrov prometa, predvsem zaradi nadaljnjega padanja slovenskega gradbenega trga (za 25 odstotkov na leto) in dodatnega padca cen ob dejstvu, da bo prodaja na tujih trgih presegla 50 odstotkov letne realizacije.

Sanacija poslovanja zato poteka v dveh smereh, po eni strani izvajajo racionalizacijo oziroma kleščenje stroškov, hkrati pa poteka tudi prestrukturiranje podjetja, da bi bilo zmožno povečati obseg realizacije za 40 do 50 odstotkov in se preusmeriti na tuje trge. »Letos je bil prvi kvartal nekoliko slabši zaradi hude zime. Ker pa se je v preteklih letih močno usidral ladijski segment, bomo na njem letos ustvarili že tri milijone evrov prihodkov, predvsem v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem. Prodiramo pa tudi na ruski trg z zahtevnejšim segmentom vgradnje. Pomembno širitev trgov smo letos realizirali s pomembnim strateškim sodelovanjem s kupcem iz ZDA. Imamo reference in znanje, kar v tem segmentu omogoča višje cene. V perspektivi je zato naše poslovanje zastavljeno tako, da vsaj zaenkrat delovna mesta obdržimo in v določenih tehnoloških procesih dela celo okrepimo. Tovrstno strukturo naročil lahko namreč dolgoročno servisiramo samo z dovolj široko bazo znanja.«

Marmor je v prvem polletju podpisal za dobrih pet milijonov evrov novih naročil, v sklepni fazi pa so še pogajanja za nadaljnje tri in pol milijone evrov. »Od tega gre za dodatnih 700 tisoč evrov na ladijskem segmentu, 2,35 milijona evrov vreden projekt v hotel Ritz v Kazahstanu in za pol milijona evrov na slovenskem trgu. Če dobimo tudi te posle, ki so v sklepni fazi, preživetje Marmorja v letu 2012 ni vprašanje,« je poudaril Kraškovic.