Vse več koruznega hrošča

"Poljedeljska letina na Gorenjskem zaenkrat dobro kaže," ugotavlja Marija Kalan iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, ki ob tem opozarja na vse večjo številnost koruznega hrošča.

Kranj - »Vreme je bilo doslej pridelovanju poljščin dokaj naklonjeno. Edina posledica zimske suše je povečano število miši, aprila, maja in junija je bilo padavin dovolj, tudi večjih ujm ni bilo, le maja je ponekod »nagajal« močan veter,« pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.

V zadnjih dneh so visoke temperature. Se posledice kažejo že tudi na poljih?

»Suša za zdaj v poljedelstvu še ne povzroča škode, le pri žitih in krompirju opažamo prisilno dozorevanje. To pomeni zastoj v rasti ter počasnejše »polnjenje« zrnja oz. gomoljev.«

Marsikateri kmet je letos koruzo sejal dvakrat …

»V vzhodni Sloveniji so letos trideset odstotkov posevkov koruze sejali znova, na Gorenjskem je bilo takšnih setev od deset do petnajst odstotkov. Da jih je bilo manj kot na vzhodu države, je več razlogov. Na Gorenjskem je bila setev od deset do štirinajst dni kasneje, takrat pa so bili ob zadostni toploti in vlagi že ugodni pogoji za vznik. Gorenjski pridelovalci pa so za razliko od nekaterih bolj dosledno upoštevali tehnologijo pridelovanja, ki predvideva, da je v drugem letu setve koruze na isti njivi treba za zatiranje škodljivcev uporabiti dovoljene talne insekticide.«

So bile ponovne setve potrebne le zaradi škodljivcev?

»Talni škodljivci so prisotni vsako leto, vendar na Gorenjskem kot tudi drugod v državi opažamo, da se številnost strun povečuje zaradi milih zim in višje povprečne letne temperature, ki se je v zadnjih letih v primerjavi s povprečjem v obdobju 1960 - 1990 zvišala za 2,5 stopinje Celzija. Eden od razlogov za slab vznik koruze je tudi uporaba semena, ki ga po državnih predpisih ni dovoljeno tretirati s kemičnimi pripravki.«

Kaj pa koruzni hrošč?

»Na podlagi feromonskih vab ugotavljamo, da ga je na Gorenjskem vse več. Številno se krepi predvsem na območjih z ozkim kolobarjem oz. tam, kjer koruza zaseda kar 70 odstotkov njiv. V dveh ali treh letih ga bo lahko že toliko, da bo predvsem ob suši povzročal škodo (poleganje koruze, slabši storži). Če ga bomo hoteli držati pod pragom škodljivosti, bo treba izboljšati kolobar. Za živinorejske kmetije to pomeni prilagoditev staleža živine krmnim možnostim ali pridobitev dodatnih površin. Koruza na Gorenjskem zavzema več kot 3.700 hektarjev oz. od 55 do 60 odstotkov vseh njiv, za dober kolobar bi ta delež glede na sedanji obseg pridelave morali zmanjšati vsaj za 15 odstotkov.«

Žetev žit se je že začela. Kakšna bo letina?

»Na Gorenjskem letos pridelujemo okrog 1.200 hektarjev krmnih in 680 hektarjev krušnih žit, predvsem pšenice, katere pomemben del pa bodo pridelovalci tudi namenili za krmljenje živine. Letina zaenkrat kaže dobro. Zadostna količina padavin v času rasti bo prispevala h količinsko eni boljših letin v zadnjih letih, za oceno kakovosti pa je še prezgodaj. Kvaliteta bo bržkone dobra, če bo v kratkem še nekaj padavin in bo potem do žetve prevladovalo suho vreme. Žetev ječmena se je že začela, pridelek bo od deset do petnajst odstotkov boljši kot lani.«

Krompirja je letos na Gorenjskem 560 hektarjev, malo v primerjavi z nekdanjimi časi …

»Krompir večinoma pridelujejo le še tisti, ki so se odločili, da je to njihova glavna dejavnost. Zgodnji krompir je dobro obrodil, a ob ponudbi iz uvoza se bolj slabo prodaja. Pri poznem krompirju bo letina nekoliko slabša od lanske zelo dobre, nekaj so za to krive težave s plesnijo, deloma pa tudi sedanje visoke temperature, ki so že upočasnile razvoj. Tudi krompir poznejših sort je zaradi visokih temperatur v zadnjih dneh začel predčasno zoreti.«

Ali pomanjkanje moče občutijo že tudi vrtnine?

»Na Gorenjskem, kjer vrtnine zasedajo okrog dvesto hektarjev, približno polovico površin namakajo. Letos so bile največje težave pri solatnicah, saj je bilo zaradi škode, ki so jo prizadejale strune, kar precej ponovnih saditev. Za zatiranje škodljivcev namreč ni na razpolago dovolj registriranih fitofarmacevtskih sredstev, hkrati pa tudi ne zadosti učinkovitih ekoloških pripravkov.«