Štefan Kobal je za hlevsko opremo prejel čez 50 priznanj.

Izziv v hlevski opremi

Štefan Kobal iz Vižmarij se že 45 let ukvarja z izdelavo hlevske opreme, s katero je opremil tudi številne hleve na Gorenjskem. Za svojo opremo je prejel številne nagrade.

Izdelovalca hlev­ske opreme Štefana Kobala iz Vižmarij pri Ljubljani poznajo številni gorenjski kmetje. Pa ne le gorenjski, njegovo opremo, izdeluje jo že 45 let, uporabljajo v hlevih po vsej Sloveniji in tudi v državah nekdanje Jugoslavije. S hlevsko opremo je povezan že od svojega 29. leta. Leta 1968 je namreč opravil specializacijo za molzne stroje pri Alfa lavalu, prav kmalu pa je začel izdelovati in razvijati tudi drugo hlev­sko opremo, čemur se je kasneje v celoti posvetil in mu še danes, pri 75 letih, predstavlja največji izziv. »Leta 1969 sem prvič razstavljal molzne stroje in hlevsko opremo na kmetijski prireditvi v Naklem. Moji začetki segajo na Gorenjsko, kamor sem prodal največ molznih strojev in druge opreme,« pravi Kobal. Za seboj ima 3.600 nameščenih molznih strojev, z njimi je oprem­ljal tudi farme v Vojvodini. »Ena je imela tri tisoč krav in še danes deluje. Prav tako še vedno deluje farma, na kateri smo pred 35 leti namestili molzišče 'ribja kost', na katerem se naenkrat molze 76 krav,« pove.

Štefan Kobal danes skupaj s šestimi zaposlenimi izdeluje opremo za govedorejo, prosto rejo, prašičerejo, kozjerejo in ovčjerejo, konjerejo in molzišča. Za svojo opremo je dobil več kot 50 priznanj na sejmih v Sloveniji, Avstriji in nekdanji Jugoslaviji. »Pridobili smo tudi pet zelo pomembnih inovacij: A sistem za prosto rejo, transporter za gnoj, zapiralna ograja za govedo, nizka naveza z dvojno verigo in dvojna veriga s posebno regulacijo za pripenjanje. Kmalu bom predstavil še eno inovacijo, izboljšan transporter za gnoj,« je napovedal Kobal.

Kot pravi, so si z dolgoletnimi izkušnjami, poznavanjem živine in referencami ustvarili sloves zanesljivega in kakovostnega podjetja: »Naročniki lahko dobijo vso opremo na enem mestu. Hlev si tudi ogledamo in ga izmerimo, gospodarju zrišemo več možnosti postavitve opreme. Čim bolj se skušamo prilagoditi živalim, da so čim bolj sproščene, in razpoložljivemu prostoru.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / torek, 6. avgust 2019 / 13:35

Fotografski natečaj Poletje v Kamniku

Kamnik – Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik na svojih družabnih omrežjih organizira fotografski natečaj za najlepšo fotografijo poletja v Kamniku.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 8. februar 2014 / 16:37

Ujetniki zaledenele doline

Že od sobote sta Jezersko in vsa dolina Kokre odrezana od sveta. Na cesto, ki te kraje povezuje z dolino, še vedno pada polomljeno drevje in je smrtno nevarna, zato dostop tako s preddvorske kot z jez...

Kultura / sobota, 8. februar 2014 / 15:47

Umetniški raj Paradiža

V dneh, ko praznuje slovenska kultura, v Tržiškem muzeju povezujejo kulturno dediščino mesta s sodobno umetnostjo. Stara fužina in kovačnica Germovka je tržiška zgodovina, prostorska instalacija v nje...

Gospodarstvo / sobota, 8. februar 2014 / 15:46

Idejo deliš, ne skrivaš

Mlada podjetja lahko tudi letos sodelujejo na tekmovanju za izbor Start:up in pridobijo subvencijo Slovenskega podjetniškega sklada, kot je npr. lani uspelo kranjskemu podjetju CodeMonkee.

Razvedrilo / sobota, 8. februar 2014 / 15:43

Cvetje v jeseni

Prešernova soba kranjskega gostišča Stari Mayr je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce, ki so se udeležili kulturnega večera, na katerem sta gostovali zvezdi slovenskega gledališča in filma Štefka...

Slovenija / sobota, 8. februar 2014 / 15:42

Šport in vojna

Zgodovinsko izpričano je, da so se športne discipline razvile iz borilnih veščin. Ob olimpijskih igrah v Sočiju pa se vprašamo, ali je mogoče, da bi se vojne v prihodnosti dogajale na manj genociden i...