Izziv v hlevski opremi
Štefan Kobal iz Vižmarij se že 45 let ukvarja z izdelavo hlevske opreme, s katero je opremil tudi številne hleve na Gorenjskem. Za svojo opremo je prejel številne nagrade.
Izdelovalca hlevske opreme Štefana Kobala iz Vižmarij pri Ljubljani poznajo številni gorenjski kmetje. Pa ne le gorenjski, njegovo opremo, izdeluje jo že 45 let, uporabljajo v hlevih po vsej Sloveniji in tudi v državah nekdanje Jugoslavije. S hlevsko opremo je povezan že od svojega 29. leta. Leta 1968 je namreč opravil specializacijo za molzne stroje pri Alfa lavalu, prav kmalu pa je začel izdelovati in razvijati tudi drugo hlevsko opremo, čemur se je kasneje v celoti posvetil in mu še danes, pri 75 letih, predstavlja največji izziv. »Leta 1969 sem prvič razstavljal molzne stroje in hlevsko opremo na kmetijski prireditvi v Naklem. Moji začetki segajo na Gorenjsko, kamor sem prodal največ molznih strojev in druge opreme,« pravi Kobal. Za seboj ima 3.600 nameščenih molznih strojev, z njimi je opremljal tudi farme v Vojvodini. »Ena je imela tri tisoč krav in še danes deluje. Prav tako še vedno deluje farma, na kateri smo pred 35 leti namestili molzišče 'ribja kost', na katerem se naenkrat molze 76 krav,« pove.
Štefan Kobal danes skupaj s šestimi zaposlenimi izdeluje opremo za govedorejo, prosto rejo, prašičerejo, kozjerejo in ovčjerejo, konjerejo in molzišča. Za svojo opremo je dobil več kot 50 priznanj na sejmih v Sloveniji, Avstriji in nekdanji Jugoslaviji. »Pridobili smo tudi pet zelo pomembnih inovacij: A sistem za prosto rejo, transporter za gnoj, zapiralna ograja za govedo, nizka naveza z dvojno verigo in dvojna veriga s posebno regulacijo za pripenjanje. Kmalu bom predstavil še eno inovacijo, izboljšan transporter za gnoj,« je napovedal Kobal.
Kot pravi, so si z dolgoletnimi izkušnjami, poznavanjem živine in referencami ustvarili sloves zanesljivega in kakovostnega podjetja: »Naročniki lahko dobijo vso opremo na enem mestu. Hlev si tudi ogledamo in ga izmerimo, gospodarju zrišemo več možnosti postavitve opreme. Čim bolj se skušamo prilagoditi živalim, da so čim bolj sproščene, in razpoložljivemu prostoru.«