Štefan Kobal je za hlevsko opremo prejel čez 50 priznanj.

Izziv v hlevski opremi

Štefan Kobal iz Vižmarij se že 45 let ukvarja z izdelavo hlevske opreme, s katero je opremil tudi številne hleve na Gorenjskem. Za svojo opremo je prejel številne nagrade.

Izdelovalca hlev­ske opreme Štefana Kobala iz Vižmarij pri Ljubljani poznajo številni gorenjski kmetje. Pa ne le gorenjski, njegovo opremo, izdeluje jo že 45 let, uporabljajo v hlevih po vsej Sloveniji in tudi v državah nekdanje Jugoslavije. S hlevsko opremo je povezan že od svojega 29. leta. Leta 1968 je namreč opravil specializacijo za molzne stroje pri Alfa lavalu, prav kmalu pa je začel izdelovati in razvijati tudi drugo hlev­sko opremo, čemur se je kasneje v celoti posvetil in mu še danes, pri 75 letih, predstavlja največji izziv. »Leta 1969 sem prvič razstavljal molzne stroje in hlevsko opremo na kmetijski prireditvi v Naklem. Moji začetki segajo na Gorenjsko, kamor sem prodal največ molznih strojev in druge opreme,« pravi Kobal. Za seboj ima 3.600 nameščenih molznih strojev, z njimi je oprem­ljal tudi farme v Vojvodini. »Ena je imela tri tisoč krav in še danes deluje. Prav tako še vedno deluje farma, na kateri smo pred 35 leti namestili molzišče 'ribja kost', na katerem se naenkrat molze 76 krav,« pove.

Štefan Kobal danes skupaj s šestimi zaposlenimi izdeluje opremo za govedorejo, prosto rejo, prašičerejo, kozjerejo in ovčjerejo, konjerejo in molzišča. Za svojo opremo je dobil več kot 50 priznanj na sejmih v Sloveniji, Avstriji in nekdanji Jugoslaviji. »Pridobili smo tudi pet zelo pomembnih inovacij: A sistem za prosto rejo, transporter za gnoj, zapiralna ograja za govedo, nizka naveza z dvojno verigo in dvojna veriga s posebno regulacijo za pripenjanje. Kmalu bom predstavil še eno inovacijo, izboljšan transporter za gnoj,« je napovedal Kobal.

Kot pravi, so si z dolgoletnimi izkušnjami, poznavanjem živine in referencami ustvarili sloves zanesljivega in kakovostnega podjetja: »Naročniki lahko dobijo vso opremo na enem mestu. Hlev si tudi ogledamo in ga izmerimo, gospodarju zrišemo več možnosti postavitve opreme. Čim bolj se skušamo prilagoditi živalim, da so čim bolj sproščene, in razpoložljivemu prostoru.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / / 13:51

Obnovljena cesta v Vrata

Mojstrana - Direkcija RS za ceste je pred začetkom poletne planinske sezone poskrbela za obnovo v jesenski vodni ujmi zelo poškodovane ceste v dolino Vrata. »Zelo sem vesel, da so se tako...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 1. januar 2023 / 20:14

Dobrlovaški aplavz Butalcem

Sredi decembra je bila dva večera dvorana kulturnega doma v Dobrli vasi/Eberndorfu v Podjuni polna, poleg tega pa jo je občinstvo zapuščalo dobre volje. Mladinska gledališka skupina Teatra Srce, ki...

Kronika / nedelja, 1. januar 2023 / 20:13

Voznica ni upoštevala prometnega znaka

Vodice – V torek okoli 18.30 je v Vodicah pri uvozu na avtocesto prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena voznika osebnih vozil. Nesrečo je povzročila voznica, ki ni upoštevala prome...

Gospodarstvo / nedelja, 1. januar 2023 / 20:12

Spremembe pri obdavčitvi normirancev

Državni zbor je po vetu državnega sveta na ponovnem glasovanju potrdil spremembe zakona o dohodnini, ki se začnejo uporabljati z novim letom. Spremenje...

Kronika / nedelja, 1. januar 2023 / 20:12

Lastnika oškodoval za več kot deset tisoč evrov

Kranj – Kranjski policisti so bili v sredo zgodaj zjutraj obveščeni o vlomu v poslovni objekt, ki ga je neznani storilec izvršil čez noč. Lastnika je z dejanjem oškodoval za več kot 10.000 evrov. V...

Zanimivosti / nedelja, 1. januar 2023 / 20:09

Slovenski dedek Mraz praznuje

Slovenski dedek Mraz praznuje sedemdeset let. Leta 1952 je njegovo podobo oblikoval slikar Maksim Gaspari. Obisk dedka Mraza je vpisan tudi v register nesnovne dediščine. Njegov lik je raziskoval Sten...