Štefan Kobal je za hlevsko opremo prejel čez 50 priznanj.

Izziv v hlevski opremi

Štefan Kobal iz Vižmarij se že 45 let ukvarja z izdelavo hlevske opreme, s katero je opremil tudi številne hleve na Gorenjskem. Za svojo opremo je prejel številne nagrade.

Izdelovalca hlev­ske opreme Štefana Kobala iz Vižmarij pri Ljubljani poznajo številni gorenjski kmetje. Pa ne le gorenjski, njegovo opremo, izdeluje jo že 45 let, uporabljajo v hlevih po vsej Sloveniji in tudi v državah nekdanje Jugoslavije. S hlevsko opremo je povezan že od svojega 29. leta. Leta 1968 je namreč opravil specializacijo za molzne stroje pri Alfa lavalu, prav kmalu pa je začel izdelovati in razvijati tudi drugo hlev­sko opremo, čemur se je kasneje v celoti posvetil in mu še danes, pri 75 letih, predstavlja največji izziv. »Leta 1969 sem prvič razstavljal molzne stroje in hlevsko opremo na kmetijski prireditvi v Naklem. Moji začetki segajo na Gorenjsko, kamor sem prodal največ molznih strojev in druge opreme,« pravi Kobal. Za seboj ima 3.600 nameščenih molznih strojev, z njimi je oprem­ljal tudi farme v Vojvodini. »Ena je imela tri tisoč krav in še danes deluje. Prav tako še vedno deluje farma, na kateri smo pred 35 leti namestili molzišče 'ribja kost', na katerem se naenkrat molze 76 krav,« pove.

Štefan Kobal danes skupaj s šestimi zaposlenimi izdeluje opremo za govedorejo, prosto rejo, prašičerejo, kozjerejo in ovčjerejo, konjerejo in molzišča. Za svojo opremo je dobil več kot 50 priznanj na sejmih v Sloveniji, Avstriji in nekdanji Jugoslaviji. »Pridobili smo tudi pet zelo pomembnih inovacij: A sistem za prosto rejo, transporter za gnoj, zapiralna ograja za govedo, nizka naveza z dvojno verigo in dvojna veriga s posebno regulacijo za pripenjanje. Kmalu bom predstavil še eno inovacijo, izboljšan transporter za gnoj,« je napovedal Kobal.

Kot pravi, so si z dolgoletnimi izkušnjami, poznavanjem živine in referencami ustvarili sloves zanesljivega in kakovostnega podjetja: »Naročniki lahko dobijo vso opremo na enem mestu. Hlev si tudi ogledamo in ga izmerimo, gospodarju zrišemo več možnosti postavitve opreme. Čim bolj se skušamo prilagoditi živalim, da so čim bolj sproščene, in razpoložljivemu prostoru.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / petek, 28. november 2014 / 17:00

Advent v steklu

Bliža se adventni čas, ki na Gorenjskem že nekaj let ne mine brez razstave Marjana Česna Advent v steklu. Skoraj štiristo njegovih adventnih aranžmajev bo na Pristavi pri gradu Strmol na ogled še do 3...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 15. februar 2016 / 15:05

Gorenjec navdušil Zlatka Zahovića

Žan Celar, šestnajstletni nogometaš iz Voklega, je del članske ekipe NK Maribor, kjer pravijo, da v zgodovini nogometne šole med napadalci še niso imeli takšnega talenta. »Tudi v prihodnje bom skušal...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. februar 2016 / 15:03

Vse več zanimanja za namakanje zemljišč

Na Gorenjskem je zaradi pogostih suš vse več potreb po namakanju kmetijskih zemljišč. Država s finančnimi podporami spodbuja kmete k povezovanju in k skupni gradnji namakalnih sistemov.

Gorenjska / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:45

Manj denarja razvitejšim občinam

Ministrstvo za finance je v januarju objavilo količnik razvitosti slovenskih občin, po katerem se določa stopnja sofinanciranja države. Gorenjske občine med najbolj razvitimi v državi.

Kultura / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:45

Nagrajenci med Zvitorepci

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo stripov Zvitorepca in njegovih junakov avtorja Mikija Mustra in razstavo portretov aktualnih Prešernovih nagrajencev fotografa Toneta Stojka.

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:44

Na Brnik se vrača poljski prevoznik

Z marcem poljski prevoznik LOT vzpostavlja letalsko povezavo med Ljubljano in Varšavo. Prestolnici bo povezoval s šestimi leti na teden, letno pa naj bi prepeljal približno trideset tisoč potnikov.