Štefan Kobal je za hlevsko opremo prejel čez 50 priznanj.

Izziv v hlevski opremi

Štefan Kobal iz Vižmarij se že 45 let ukvarja z izdelavo hlevske opreme, s katero je opremil tudi številne hleve na Gorenjskem. Za svojo opremo je prejel številne nagrade.

Izdelovalca hlev­ske opreme Štefana Kobala iz Vižmarij pri Ljubljani poznajo številni gorenjski kmetje. Pa ne le gorenjski, njegovo opremo, izdeluje jo že 45 let, uporabljajo v hlevih po vsej Sloveniji in tudi v državah nekdanje Jugoslavije. S hlevsko opremo je povezan že od svojega 29. leta. Leta 1968 je namreč opravil specializacijo za molzne stroje pri Alfa lavalu, prav kmalu pa je začel izdelovati in razvijati tudi drugo hlev­sko opremo, čemur se je kasneje v celoti posvetil in mu še danes, pri 75 letih, predstavlja največji izziv. »Leta 1969 sem prvič razstavljal molzne stroje in hlevsko opremo na kmetijski prireditvi v Naklem. Moji začetki segajo na Gorenjsko, kamor sem prodal največ molznih strojev in druge opreme,« pravi Kobal. Za seboj ima 3.600 nameščenih molznih strojev, z njimi je oprem­ljal tudi farme v Vojvodini. »Ena je imela tri tisoč krav in še danes deluje. Prav tako še vedno deluje farma, na kateri smo pred 35 leti namestili molzišče 'ribja kost', na katerem se naenkrat molze 76 krav,« pove.

Štefan Kobal danes skupaj s šestimi zaposlenimi izdeluje opremo za govedorejo, prosto rejo, prašičerejo, kozjerejo in ovčjerejo, konjerejo in molzišča. Za svojo opremo je dobil več kot 50 priznanj na sejmih v Sloveniji, Avstriji in nekdanji Jugoslaviji. »Pridobili smo tudi pet zelo pomembnih inovacij: A sistem za prosto rejo, transporter za gnoj, zapiralna ograja za govedo, nizka naveza z dvojno verigo in dvojna veriga s posebno regulacijo za pripenjanje. Kmalu bom predstavil še eno inovacijo, izboljšan transporter za gnoj,« je napovedal Kobal.

Kot pravi, so si z dolgoletnimi izkušnjami, poznavanjem živine in referencami ustvarili sloves zanesljivega in kakovostnega podjetja: »Naročniki lahko dobijo vso opremo na enem mestu. Hlev si tudi ogledamo in ga izmerimo, gospodarju zrišemo več možnosti postavitve opreme. Čim bolj se skušamo prilagoditi živalim, da so čim bolj sproščene, in razpoložljivemu prostoru.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 24. november 2008 / 07:00

Gospodarstvo čaka na ukrepe države

Leto 2009 bo izjemno zahtevno, saj se bo, kot vse kaže, Slovenija znašla v podobnem položaju kot leta 1991. Izvozno naravnana Gorenjska zaostaja.

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 25. februar 2021 / 00:13

V Kranju bi sami sušili blato

V Komunali Kranj zaradi vse višjih cen za prevzem dehidriranega komunalnega blata razmišljajo o lastni sušilnici blata. Odprto pa je vprašanje, kam s posušenim blatom.

Domžale / četrtek, 25. februar 2021 / 00:10

Priprave na širitev zdravstvenega doma nemotene

Domžale – Občine Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin nadaljujejo načrtovanje širitve Zdravstvenega doma Domžale. Župani in županja občin soustanoviteljic Zdravstvenega doma Domžale so lani...

Tržič / četrtek, 25. februar 2021 / 00:09

Kulinarična zloženka Iz tržiških piskrov

Tržič – Slovenija je prejela evropski naziv gastronomska regija 2021, zato so tudi vse dobrote tržiških gostincev združili v kulinarični zloženki Iz tržiških piskrov. Kot so zapisali, so Tržičani r...

Naklo / četrtek, 25. februar 2021 / 00:05

Odločal bo občinski svet

V občini Naklo bodo o osnutkih pokrajinske zakonodaje najprej razpravljali na odborih, potem pa bo imel zadnjo besedo občinski svet.

Gorenjska / sreda, 24. februar 2021 / 23:57

Domovi za starejše

Na hitro staranje prebivalstva bi morala država odgovoriti s celovitim sistemom skrbi za starejše, kamor sodi tudi gradnja domov za starostnike. Toda zadnji dom za starejše iz državnih vir...