Za legalizacijo črnih gradenj

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / / 06:00

Bohinjski svetniki predlagajo, da se odpravi uredba o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka.

Bohinjska Bistrica - Obenem s to pobudo so na vlado naslovili tudi predlog, da ustrezne inštitucije pred sprejetjem novele zakona o graditvi objektov preučijo tudi možnost legalizacije objektov na območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Ta čas namreč novela v določenih primerih omogoča legalizacijo objektov, ki so jih zgradili brez dovoljenj, a so pri tem med drugim izvzeti objekti, ki stojijo znotraj TNP. »To pa pomeni celotno območje občine Bohinj, kar je diskriminatorno do nas, saj so nas spet postavili v drugačen položaj kot druge občine,« je ogorčen župan Franc Kramar, ki se je v zvezi s to problematiko že obrnil tudi na predsednika vlade Janeza Janšo.

Po njegovih podatkih naj bi tako več kot dvajset lastnikov že dobilo odločbo o rušenju. »Najbolj so prizadeti tisti, ki so svoje objekte prijavili ter plačali za uzurpacijo in degradacijo zemljišča. Nisem za to, da se legalizirajo vse črne gradnje, ampak je treba tehtno premisliti, kaj je možno legalizirati in pod kakšnimi pogoji,« je dejal župan in dodal, da je prepričan, da so ljudje iskali dovoljenja, ko so gradili te objekte, a jih niso dobili. Ob tem je svetnik Pavel Zalokar pojasnil, da so z uredbo o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju TNP v občini Bohinj onemogočili legalizacijo objektov, ki je bila predvidena s tako imenovanim Jazbinškovim zakonom. Na podlagi tega zakona, je poudaril Zalokar, se je za prijavo svojih objektov, ki so jih želeli legalizirati, v Bohinju odločilo okrog dvesto posameznikov, za kar so tudi že plačali 1500 takratnih nemških mark. Prepričan je, da je problem črnih gradenj posledica tega, da domačini nikakor niso uspeli pridobiti dovoljenj za gradnjo. »Če je prišel kdo od drugod, z denarjem in še zvezami na vrhu, pa je že v najkrajšem času dobil ustrezne papirje,« je kritičen Zalokar. Svetnik Anton Urh pa je prepričan, da sta vedno kriva dva - tisti, ki je gradil brez dokumentacije, in tisti, ki je to dopustil. »Vseh črnih gradenj ne bomo rešili, treba pa je določiti dan D, do katerega se gradnje legalizirajo.« Direktor javnega zavoda TNP Martin Šolar je ob tem dejal, da je njihova pobuda povsem legitimna, vendar pa se mu zdi vprašljivo, kako bi bilo mogoče preklicati vladno uredbo. Zato so po njegovem bolj smiselna prizadevanja župana, da pride v stik s pristojnim ministrom. Zanimalo pa ga je tudi, ali si res želijo vsesplošne legalizacije, glede na to, da jih prav župan ves čas opozarja na problem črnih gradenj. Kramar je pojasnil, da se razumljivo zavzema za domačine, je pa v Bohinju še precej objektov, ki kazijo videz okolja. Ravno zato se mu zdi narobe, da država pri vseh teh postopkih ne vključi tudi občine.