Zgodbe muzejskih predmetov: Ulrihova hiša

V hiši ob gradu Khislstein, ki jo Kranjčani poznajo kot Ulrihovo hišo, so novi upravni prostori Gorenjskega muzeja.

Grad in hiša ob njej sta bila skozi stoletja bolj ali manj povezana. Opazimo ju na Merianovi upodobitvi Kranja v štiridesetih letih 17. stoletja. Najpomembnejša pa je bila seveda njuna strateška lega nad reko Savo. Začetki gradu Khislstein so iz 13. stoletja, tu je bila najverjetneje tudi briksenška utrdba iz 11. stoletja. Še starejše pa so dragocene arheološke najdbe - poznoantična steklarska delavnica ob gradu, hipokavst - rimska naprava za ogrevanje in topel zrak in zgodnjesrednjeveški frankovski oklep v bližini hiše.

Zgodovinski viri 18. Stoletja pričajo o dveh hišah ob gradu Khislstein. Leta 1830 ju je kupil Natalis Pagliaruzzi, sitarski podjetnik, ki je že leta 1792 kupil grad Khislstein. Ob prenovi gradu je dal poslikati Modro dvorano. Leta 1809 mu je cesar podelil plemiški naziv za zasluge pri napredovanju v sitarstvu. V letih francoske okupacije (1810 - 1814) je bil župan Kranja, kasneje pa upravitelj okrajne gosposke.

Po letu 1844 je hiša postala še bolj povezana s sitarstvom, ker sta jo kupila Konrad in Rudolf Lokar. Bila sta med najbolj podjetnimi in narodno zavednimi Kranjčani. Bila sta lastnika sitarskega podjetja, ki je zaposlovalo nad tristo ljudi iz mesta in okolice. Brata Lokar sta bila glavna pobudnika za ustanovitev bralnega in zabavnega društva Kazina, ki je začelo delovati leta 1846. V letu 1848 sta kot edina meščana pristopila k Slovenskemu društvu, ki se je zavzemalo za Zedinjeno Slovenijo. Konrad Lokar je bil poveljnik kranjske narodne garde, ki so jo ustanovili v dneh revolucije leta 1848.

Leta 1860 je hiši kupil Hieronim Ullrich. Bil je Prešernov prijatelj, saj sta se srečevala v kranjski Kazini, kamor so med drugim pogosto zahajali tudi Jožef pl. Vest (lastnik šempetrske graščine), Urbančičevi z gradu Turn in nekateri kranjski kaplani. Hieronim Ullrich je bil po rodu Čeh. Poročil pa se je s Slovenko, z Marijo Stroj. Najprej je služboval po zasebnih gozdnih veleposestvih na Češkem in Moravskem, službena pot ga je nato vodila v naše kraje. V Bovcu je imel funkcijo v komorni carinski upravi, bil je gozdar in gozdarski upravitelj Blejskega gospostva. Od 1859 je bil ravnatelj Zoisovih fužin na Javorniku. Bil je tudi izpraševalec pri državnih izpitih za območje gozdnega gospodarstva v Ljubljani. Ullrich je bil med ustanovitelji gozdarskega društva za avstrijske alpske dežele in njegov prvi generalni tajnik. Društvo je delovalo 5 let in izdajalo 14-dnevna nemško pisana poročila, ki jih je Ullrich urejal. Imel je bogato knjižnico nemških, francoskih in italijanskih klasikov ter zgodovinskih del, ki pa se je razgubila. Bil je dober znanec F. Prešerna, ki je Ullrichu podaril lastnoročni prepis rokopisa Nebeške proces'je, s posvetilom. Ullrichovi so živeli v hiši še v prvi polovici 20. stoletja, zato ni nič nenavadnega, da se je je prijelo hišno ime pr Urlih. Nekateri starejši Kranjčani se še spominjajo Franje Ullrich, zadnje lastnice obeh hiš iz Ullrichovega rodu. Po prvi svetovni vojni so tu stanovale številne družine in samske osebe. Nekaj časa je bil tu tudi sedež Servisnega podjetja Kranj.