Več glodavcev, več mišje mrzlice

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 1. julij 2012 / 06:00

Inštitut za varovanje zdravja je do petnajstega junija prejel prijavo o 76 primerih mišje mrzlice. Največ bolnikov je bilo starih od 20 do 44 let, vsi so se zdravili v bolnišnici. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Ljubljana - »Primeri mišje mrzlice se pojavljajo po vsej Sloveniji, največ jih je v osrednjeslovenski, mariborski in novomeški zdravstveni regiji. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi, kot sta taborjenje in kopanje na divjih kopališčih. Bolezen se pojavlja tudi v mestih, kjer glodavci okužijo predmete in hrano v kleteh in skladiščih,« je povedala prim. doc. dr. Alenka Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja. Virus se izloča s sečem, iztrebki in slino okuženih glodavcev; s tem se okužijo hrana, voda in okolje. Bolezen se na človeka prenese prek vdihavanja delcev izločkov glodavcev.

Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Zakaj jih je letos več, predvsem domačih in poljskih miši, smo vprašali republiško Veterinarsko upravo, pa smo dobili le odgovor, da predvidevajo, da so bile ugodne razmere za preživetje populacije, natančnejših vzrokov ne poznajo. Odgovor je dal tržiški župan, sicer veterinar Borut Sajovic: »Razlogov je več. Od jeseni lanskega leta do letos so bile dobre prehranske možnosti, ki povečajo številnost zaroda in postavljajo boljše pogoje za reprodukcijo. Zima, kot je bila letošnja, ne opravi naravne selekcije pri glodavcih. Kadar je na kupu večje število živalske vrste, kot jo okolje prenese, so stiki med živalmi večji in nastanejo ugodnejši pogoji za širjenje in razvoj bolezni. Ljudje neposredno nismo ogroženi, stik ni tako direkten, obstaja pa kar nekaj nevarnosti, kadar čistimo ostanke hrane, smeti, ki so okužene z iztrebki glodavcev, predvsem v zaprtih prostorih, pa pri tem dihal nismo ustrezno zavarovali z masko in po čiščenju nismo temeljito umili rok.« Med preventivnimi ukrepi, če naletimo na iztrebke, gnezda glodavcev ali mrtve glodavce sta tudi zračenje prostora in razkuževanje površine z rokavicami.

Inkubacijska doba za mišjo mrzlico je običajno dva do štiri tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. »V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. V hudih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Sledijo znaki odpovedi ledvic. To traja nekaj dni, bolnik lahko celo umre; smrtnost bolezni je pet do petnajst odstotna. Pogosto je potrebno zdravljenje v bolnišnici, cepiva še ni,« je pojasnila Alenka Kraigher.

»Naj nas glodavci v naravi, v vrtovih ne motijo preveč, če ne delajo pretirane škode, v stanovanjskih objektih pa jim ni mesta,« je poudaril Borut Sajovic. V primeru najdbe velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer živijo rejne živali, morate obvestiti veterinarja.